Petek, 26. 4. 2013, 17.52
5 let, 4 mesece
DeSUS za stabilizacijo javnih financ predlaga uvedbo kriznega davka
Ne bi pa veljal za tiste, ki imajo dohodke nižje od minimalne plače.
Predsednik DeSUS Erjavec tako predlaga, da davek ne bi veljal za tiste, katerih dohodki so nižji od 700 evrov, za vse ostale pa bi veljala progresivna lestvica, kar pomeni, da bi bila stopnja davka odvisna od posameznikovih prihodkov. Kakšna bi bila obdavčitev v posameznem davčnem razredu, Erjavec ne ve, saj je, kot je dejal, treba narediti še ustrezne izračune.
Na vprašanje, kako realna je ideja za uvedbo omenjenega davka, Erjavec pojasnjuje, da so o njem znotraj koalicije že imeli nekaj pogovorov, niso pa še sprejeli dokončne odločitve. Končna odločitev naj bi padla 6. maja, ko bo koalicija na koalicijskem vrhu dorekla, kakšne ukrepe bo država predstavila Bruslju.
Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, ki se je prav tako udeležila novinarske konference, je poudarila, da zveza krizni davek podpira, prav tako podpira mnenja tistih, ki pravijo, da moramo bremena kriza enakomerno nositi vsi.
Ob tem opozarjajo, da je v slovenskem gospodarstvu trenutno že skoraj 95.000 manj delovno aktivnih kot pred štirimi leti. V zadnjih petih letih je tako Slovenija izgubila za en Maribor delovnih mest.
Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (Amcham) prav tako nasprotuje uvedbi kriznega davka. Slovenija ima trenutno po njihovih navedbah že tako eno najvišjih obdavčitev plač v Evropi in na tem področju že zdaj ni konkurenčna.
Pri tem je po njihovih besedah problematična predvsem obremenitev plač s socialnimi prispevki brez socialne kapice in relativno nizko postavljeni razredi dohodninske lestvice.
Tak ukrep zato vidijo kot neustrezno alternativo nižanju plač v javnem sektorju, ki pa z vidika dolgoročne gospodarske rasti ne bo prinesla pozitivnih rezultatov.