DeSUS za stabilizacijo javnih financ predlaga uvedbo kriznega davka

Ne bi pa veljal za tiste, ki imajo dohodke nižje od minimalne plače.

Predsednik DeSUS Erjavec tako predlaga, da davek ne bi veljal za tiste, katerih dohodki so nižji od 700 evrov, za vse ostale pa bi veljala progresivna lestvica, kar pomeni, da bi bila stopnja davka odvisna od posameznikovih prihodkov. Kakšna bi bila obdavčitev v posameznem davčnem razredu, Erjavec ne ve, saj je, kot je dejal, treba narediti še ustrezne izračune.

Ukrep bi bil časovno omejen in bi veljal do konca veljal do konca leta Ukrep bi bil časovno omejen in bi veljal do konca veljal do konca leta, nato pa bi po besedah Erjavca videli, ali so ostali ukrepi, ki jih bo sprejela vlada, prijeli in ocenili, ali je še potreben.

Na vprašanje, kako realna je ideja za uvedbo omenjenega davka, Erjavec pojasnjuje, da so o njem znotraj koalicije že imeli nekaj pogovorov, niso pa še sprejeli dokončne odločitve. Končna odločitev naj bi padla 6. maja, ko bo koalicija na koalicijskem vrhu dorekla, kakšne ukrepe bo država predstavila Bruslju.

"Najbolj pravična rešitev, saj bi se dotaknila vseh ... " Krizni davek, ki po mnenju Erjavca ne bi mogel biti nadomestilo za dvig DDV, bi bil pa "najbolj pravična rešitev, saj bi se dotaknila vseh, in ne samo javnih uslužbencev ali upokojencev". Erjavec tudi svari, da je treba sprejeti konkretne in verodostojne rešitve, saj nas lahko sicer "doleti položaj, ko ne bomo več sami reševali težav".

Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, ki se je prav tako udeležila novinarske konference, je poudarila, da zveza krizni davek podpira, prav tako podpira mnenja tistih, ki pravijo, da moramo bremena kriza enakomerno nositi vsi.

GZS je globoko zaskrbljena ospodarska zbornica Slovenije (GZS) medtem zaradi informacij, da vlada razmišlja o uvedbi kriznega davka na plače, izraža zelo globoko zaskrbljenost. "Vsakršne dodatne obremenitve že tako visokih obremenitev stroškov dela v Sloveniji so povsem nesprejemljive, zato jih odločno zavračamo," so nedvoumni na zbornici.

Ob tem opozarjajo, da je v slovenskem gospodarstvu trenutno že skoraj 95.000 manj delovno aktivnih kot pred štirimi leti. V zadnjih petih letih je tako Slovenija izgubila za en Maribor delovnih mest.

V zbornici vlado pozivajo, naj začne izvajati reforme Pomemben razlog za to so po oceni GZS visoke obremenitve stroškov dela zaradi neracionalno vodene države. Krizni davek na neto plače bi po njihovem prepričanju še dodatno zmanjšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ogrozil delovna mesta in še povečal brezposelnost. V zbornici vlado pozivajo, naj začne izvajati reforme, saj z novimi obremenitvami gospodarstva novega razvojnega zagona ne bo.

Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (Amcham) prav tako nasprotuje uvedbi kriznega davka. Slovenija ima trenutno po njihovih navedbah že tako eno najvišjih obdavčitev plač v Evropi in na tem področju že zdaj ni konkurenčna.

Pri tem je po njihovih besedah problematična predvsem obremenitev plač s socialnimi prispevki brez socialne kapice in relativno nizko postavljeni razredi dohodninske lestvice.

Amcham: Uvedba dodatnega davka bi situacijo samo še poslabšala Takšna obdavčitev je tako že zdaj izredno obremenjujoča za podjetja, uvedba dodatnega davka pa bi situacijo samo še poslabšala, poudarjajo v Amchamu in dodajajo, da tuja podjetja že zdaj zapuščajo Slovenijo predvsem zaradi visoke obdavčitve plač.

Tak ukrep zato vidijo kot neustrezno alternativo nižanju plač v javnem sektorju, ki pa z vidika dolgoročne gospodarske rasti ne bo prinesla pozitivnih rezultatov.