Torek, 26. 11. 2024, 14.37
1 ura, 23 minut
Dermol v pismu Boštjančiču pozval k pravičnemu prestrukturiranju regije
Velenjski Župan Peter Dermol je v javnem pismu finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču opozoril, da prestrukturiranje regije ni zgolj zapiranje Premogovnika Velenje in zaščita rudarjev. Če želimo prestrukturiranje izvesti na pravičen in uspešen način, je nujno čim prej finančno ovrednotiti potreben obseg ukrepov in zagotoviti sredstva, je zapisal.
"V Šaleški dolini si prizadevamo za pravičen prehod regije in pričakujemo, da bo vlada spoštovala svojo zavezo o izstopu iz premoga leta 2033," je zapisal Dermol.
Vnovič je poudaril, da prestrukturiranje regije ni zgolj zapiranje Premogovnika Velenje in zaščita rudarjev, ampak vključuje širše podporne sisteme, kot so sociala, izobraževanje, infrastruktura, stanovanja in ohranjanje rudarske dediščine.
Opaža, da predstavniki države v zadnjih tednih kriminalizirajo Šaleško dolino in ponovno s prstom kažejo na domnevno preplačano investicijo v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš). "To poslušamo že zadnjih 15 let in vedno takrat, ko predstavniki države želite preusmeriti pozornost in opravičiti svoja dejanja," je zapisal in dodal, da takšne izjave prizadenejo lokalno skupnost, sindikate in delavce, saj ne prispevajo k iskanju rešitev, ampak povečujejo nezaupanje.
Župan Dermol brani Teš in Premogovnik Velenje
Dermol je javno pismo napisal po Boštjančičevem nastopu na TV Slovenija prejšnji teden, v katerem je ta izpostavil številne izzive, povezane z zapiranjem Premogovnika Velenje, Teša in Šaleške doline. "Vaša izjava, da gre pri Tešu za enega najbolj zgrešenih projektov v zgodovini Slovenije, ter priznanje, da posledice tega projekta še danes čutimo in jih bomo tudi v prihodnje, odpira številna pomembna vprašanja – sploh v času sprejemanja t. i. interventnega zakona," je zapisal.
V tej luči je na ministra naslovil več vprašanj. Zanima ga, koliko denarja in za katere namene sta v zadnjih petih letih iz proračuna prejela Premogovnik Velenje in Teš, koliko sta obe družbi v tem času vplačali v državni proračun v obliki davkov, prispevkov, poroštev ali drugih dajatev, pa tudi obseg in namen sredstev, ki se od kvot emisijskih kuponov steka v podnebni sklad.
Poleg tega Boštjančiča sprašuje, ali namerava vlada vzpostaviti sistem nacionalnega financiranja za pravičen prehod savinjsko-šaleške regije, kot to počnejo številne druge evropske države, ki so prav tako v procesu prestrukturiranja premogovnih regij. Izvedeti pa želi tudi, zakaj Teš v zadnjem mesecu obratuje na največji možni zmogljivosti in kako to vpliva na državni proračun.