Četrtek, 12. 10. 2017, 14.03
6 let, 6 mesecev
Dela v javni upravi, doma črnograditelj: nadrejeni ne vidijo nepravilnosti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,30
9
Črna gradnja uradnika koprske upravne enote Seada Muharemovića, ki dela na področju izdaje gradbenih dovoljenj, med drugim odpira vprašanja o ukrepih v primeru etičnih kršitev državnih uslužbencev. Koga bi moral podatek o črni gradnji zanimati, kaj bi moral po razkritju primera narediti in ali je prav, da Muharemović še vedno dela v državni instituciji?
Da je višji svetovalec urada za okolje in prostor na koprski upravni enoti Sead Muharemović, ki med drugim izdaja gradbena dovoljenja, z očetom lastnik na črno zgrajenega objekta v Spodnjih Škofijah, smo razkrili včeraj. Gradnja je nastala že v 80. letih, na koprski upravni enoti je zaposlen od leta 2006, gradnje pa ni nikdar poskušal legalizirati.
Zakonodaja naj bi bila spisana tako, da je s tem, ko je leta 1993 nelegalno gradnjo prijavil in je bila vpisana v prostorski odlok koprske občine, pridobil možnost legalizacije. Kdaj mora to storiti, pa naj ne bi bilo določeno, nam je pojasnil včeraj. Do danes za to, kot pravi, ni zbral dovolj denarja.
Video: Planet TV/Marko Gregorc
Medtem ko zakonodajno ureditev nedovoljenih gradenj še preverjamo, pa nas je zanimalo tudi, kdo vse je za uradnikovo črno gradnjo vedel? Ali in koga bi taka okoliščina državnega uslužbenca sploh morala zanimati? Ima delodajalec v takih primerih zakonsko podlago za ukrepanje in ali bo to storil? Ali je prav, da Muharemović danes še vedno dela v državni instituciji?
Za inšpektorat ni prioriteta, občina ga vabi na razgovor
Muharemović bi moral seznaniti predstojnika o lastnih kršitvah, saj te zaradi navezave na njegovo vsakdanje delo krnijo ugled institucije, kjer je zaposlen, meni Sebastjan Peterka iz organizacije Transparency International Slovenija.
Najprej o tem, kdo je za primer vedel. Iz odgovorov inšpektorata, ki deluje v okviru ministrstva za okolje, izhaja, da so črno gradnjo zaznali v začetku 90. let. Leta 1993 je namreč Muharemović vložil vlogo za odlog prisilne izvršbe zaradi nelegalne nadzidave. Kot je že napisano, je nato pridobil možnost legalizacije, a ni nikdar podal vloge, inšpektorat ministrstva za okolje pa je takrat očitno tudi ustavil postopke.
Kot so zdaj povedali za Slovenske novice, trenutno ne vodijo postopka na tem naslovu, niti niso nikdar prejeli kakšne prijave. Ob dejstvu, da gre za več kot dve desetletji staro gradnjo, so pojasnili še, da je njihova prioriteta nadzor nad objekti v gradnji.
Ker je del Muharemovićeve gradnje na zemljišču koprske občine, ga je ta pred kratkim po poročanju Slovenskih novic pozvala, naj se zglasi pri njih, da razjasnijo okoliščine. Če bo treba, bodo sprožili pravne postopke, pravijo. Zakaj se je občina, ki jo vodi Boris Popović, odzvala tako pozno, ni jasno. Omenimo, da Muharemović trdi, da je javna polemika glede njegovega primera posledica njegovega razkritja domnevnih korupcijskih dejanj projektanta, ki posluje z upravno enoto.
Nadrejeni niso vedeli, zatajila inšpekcija
Vladna sekretarka Lilijana Kozlovič, ki je desetletje vodila upravno enoto, pravi, da za Muharemovićevo črno gradnjo ni vedela. Ukrepati bi morala inšpekcija, pravi.
Muharemović nam je včeraj dejal, da upravni enoti, ki je od septembra 2006 njegov delodajalec, črne gradnje ni nikoli omenil. Ker je postopek na inšpektoratu po letu 1994 obstal, bi verjetno težko pričakovali, da bi jo njegov državni delodajalec odkril sam.
Lilijana Kozlovič, ki je upravno enoto vodila od leta 2004 do 2014 in je tako tudi podpisala zaposlitev Muharemovića, pravi, da zanjo ni vedela. Nekdanja načelnica upravne enote, ki je leta 2014 postala poslanka koalicijske SMC, zdaj pa je generalna sekretarka vlade Mira Cerarja, nam je prek vladnega urada za komuniciranje sporočila naslednje:
"Lilijane Kozlovič ne ob nastopu mandata ne kasneje nihče iz upravne enote ali inšpekcijskih služb, ki je bil, kot navajate, seznanjen že leta 1993, ni seznanil o obstoju črne gradnje g. Muharemovića. Kdor je vedel, bi moral o tem seznaniti pristojne inšpekcijske organe, oziroma če so inšpekcijski organi za to vedeli, zaključiti postopek v skladu s predpisi."
Tudi Sebastjan Peterka iz organizacije Transparency International meni, da je taka okoliščina delo za pristojne institucije, torej za inšpekcijo, ne za delodajalca. "Nismo seznanjeni, da bi kakšen predpis nalagal delodajalcu ugotavljanje takšnih dejstev, prav tako je vprašanje, ali bi bilo kaj takega smotrno zahtevati od organov, saj bi to pomenilo prelaganje odgovornosti s pristojnih institucij na nekega delodajalca," pravi. Omenimo, da na protikorupcijski komisiji (KPK), ki smo jo prav tako vprašali za mnenje, primera niso želeli komentirati, češ da niso prejeli prijave in da bi morali pred komentiranjem primer podrobno raziskati.
Etična kršitev?
Zoper Muharemovića bi lahko Upravna enota Koper, ki jo vodi Bruno Potokar, uvedla disciplinski postopek. Ali bodo to storili, nam za zdaj niso pojasnili, prav tako od včeraj čakamo odziv ministrstva Borisa Koprivnikarja (na fotografiji).
Zdaj njegovi nadrejeni za Muharemovićevo črno gradnjo nedvomno vedo. Ali, kdo in kako lahko ukrepa ter ali bo zgodba dobila kakšen epilog?
Peterka iz Transparency International meni, da bi Muharemović moral seznaniti predstojnika o lastnih kršitvah, saj te zaradi navezave na njegovo vsakdanje delo krnijo ugled institucije, ter da je to etična kršitev.
"Kodeks etike javnih uslužbencev je v 9. členu jasen in pravi, da mora javni uslužbenec vselej ravnati tako, da ohranja in krepi zaupanje javnosti v poštenost in nepristranskost svojega dela. S kršenjem predpisov, ki jih pri svojem delu pokriva, uslužbenec daje slab zgled javnosti in ne deluje v skladu s pričakovano stopnjo integritete, kar ocenjujemo kot neprimerno," meni sogovornik.
Muharemićev šef ne vidi nepravilnosti
Vprašanje v zvezi z možnimi in načrtovanimi ukrepi smo že včeraj naslovili na koprsko upravno enoto ter ministrstvi za okolje in prostor ter javno upravo. Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da lahko postopke sproži načelnik koprske upravne enote.
Načelnik koprske upravne enote Bruno Potokar pa (vsaj za zdaj) ugotavlja, da nima podlage za ukrepanje. "Preverili smo delovnopravno in uslužbensko zakonodajo pa tudi pogodbo o zaposlitvi in zaenkrat nismo ugotovili, da bi v tem primeru prišlo do kršitve le-te," pravi.
Na vprašanje, ali se mu zdi primerno, da ima uslužbenec, ki vodi in odloča v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, črno gradnjo in kakšen zgled s tem upravna enota daje državljanom, odgovarja, da odgovorni skrbijo, da so postopki s strani zaposlenih vodeni zakonito, pregledno in da vsem strankam zagotovijo enako varstvo njihovih pravic v postopkih.
"Seveda dejstvo, da je uradnik, ki v organu vodi postopke izdaje gradbenih dovoljenj, lastnik nedovoljene gradnje negativno vpliva na sam upravni organ, vendar je za samo izvajanje nalog pomembna njegova strokovnost in zakonitost izvajanja nalog," pravi.
Omenimo, da je Muharemović sicer že izpolnil pogoje za upokojitev in da se mu v kratkem izteče pogodba. Sam nam je dejal, da se bo najverjetneje upokojil.
Opomin ali udarec po žepu
Lažje disciplinske kršitve lahko javnega uslužbenca stanejo do 15 odstotkov, težje pa do 30 odstotkov mesečne plače.
Nadrejeni lahko zoper javne uslužbence, ki kršijo kodeks, uvedejo disciplinski postopek. Za obnašanje, ki je v nasprotju s kodeksom etike javnih uslužbencev - to po zakonu o javnih uslužbencih sodi med lažje kršitve - lahko predstojnik postopek uvede v enem mesecu po tem, ko je za kršitev izvedel.
Zakon kot možni kazni za lažje disciplinske kršitve predvideva opomin ali denarno kazen v višini največ 15 odstotkov mesečne plače za polni delovni čas.
9