Dejan Paravan: Ne vidim razloga, zakaj bi projekt JEK 2 zaustavili

Kako vidite pomen električne energije v današnji družbi?

Energija na splošno je ključna za razvoj človeštva. Vidimo lahko, kako zelo so tiste države, ki so po industrijski revoluciji roke zamenjale s stroji in orodji, napredovale. Za to smo potrebovali energijo. Zdaj smo v podobnem obdobju, ko se naša mentalna kapaciteta seli v podatkovne centre. Umetna inteligenca namreč predstavlja nov preskok, človeštvo se bo dodatno razvijalo in za ta preskok bomo potrebovali še več energije. Razvoj človeštva je torej dejansko povezan z rabo energije. Električna energija pa je ena najbolj žlahtnih oblik energije, ker ima veliko odličnih lastnosti. Trend v energetiki je, da se od drugih oblik energije selimo k električni energiji, k t. i. elektrifikaciji.

Ali bi morala biti Slovenija elektroenergetsko samooskrbna?

Vsaka država, ki želi biti suverena in čim bolj neodvisna, mora poskrbeti za svoje energetske vire. V primeru Slovenije je slika naslednja: smo majhni in imamo omejene danosti. To z vidika energije ni najboljše. V stoodstotni meri moramo uvažati vse naftne derivate in zemeljski plin. Na razpolago imamo sicer biomaso in nekaj premoga, ki pa ga moramo opustiti. Vsaj pri električni energiji je zato smiselno, da smo čim bolj samozadostni. Električna energija ima takšne lastnosti, da se bilanca gleda vsako sekundo posebej, ker jo je zelo težko shraniti, trenutno pa predvsem zelo drago.

Da bi v Sloveniji živeli zgolj od uvožene elektrike, torej ne pride v poštev?

Slovenija ima konkurenčno prednost, da je izjemno dobro povezana z drugimi elektroenergetskimi sistemi. Povezljivost Slovenije z drugimi sistemi je praktično najvišja med državami EU. To pomeni, da se tehnično lahko naslonimo na energijo iz uvoza. Druga stvar pa je, ali si tega želimo.

Enoten evropski trg z električno energijo ni bil ustvarjen za to, da nekatere države ne bi proizvajale nič električne energije, temveč zato, da se znotraj evropskega prostora angažirajo najracionalnejši viri in se posledično doseže globalni ekonomski optimum. Če skupnega trga ne bi bilo, bi Evropejci v povprečju plačevali dražjo elektriko. Namen enotnega evropskega trga so torej učinkovitost in konkurenčnost cen ter zanesljivost in stabilnost, ki jo prinese povezan sistem. Uvoz elektrike je namenjen temu, ne pa zadovoljevanju dolgoročnih potreb. To bi bilo v primerih takšnih ali drugačnih zaostrovanj, ko morda trg ne bi deloval ali pa bi celo razpadel, izjemno tvegano. Takšnemu dogodku smo bili priča leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Evropski trg energije sicer ni razpadel, ne moremo pa govoriti o brezskrbnem obdobju.

Govorite o liberaliziranem enotnem trgu električne energije. Kako uspešna je Slovenija v tem trgovanju? Glede na nekatera medijska poročila se zdi, da elektriko poceni izvažamo in jo drago uvažamo.

Te ocene sem tudi jaz večkrat zasledil. Gre za ocene, ki so izvzete iz konteksta in so zlonamerno interpretirane. Menim, da smo pri prenosnih poteh, uvozu in izvozu električne energije uspešni. Tržni igralci, ki so prisotni v Sloveniji, delajo tisto, kar se takrat najbolj izplača.

Foto: Bojan Puhek Glede same cene električne energije in pa razumevanja enotnega evropskega trga je treba vedeti naslednje: Slovenija je majhna država, ki ima dobro elektroenergetsko povezljivost s preostalimi sistemi. Posledično cene niso toliko odvisne od proizvodne cene v Sloveniji, temveč od cen proizvodnih kapacitet na širšem evropskem trgu. Veleprodajno tržno ceno v Sloveniji tako zelo determinira tudi dogajanje okoli nas.

Posledično se ljudje sprašujejo, kaj imamo slovenski odjemalci od tega, da imamo lastne proizvodne zmogljivosti z nizko proizvodno ceno. Poglejmo si dva konkretna primera: TEŠ 6 in NEK. TEŠ 6 ima tako visoke obratovalne stroške, da na evropskem trgu ni več konkurenčen. Na drugi strani imamo NEK, ki ima bistveno nižje obratovalne stroške od tržnih cen. Posledično ustvarja veliko prostega denarnega toka. Prav prosti denarni tok je bil tisti, ki je bil v času energetske krize leta 2022 eden izmed največjih virov za kritje regulacije cen za slovenske odjemalce. S tem smo preprečili eksplozijo cen elektrike za gospodinjstva.

Kakšna je bilanca uvoza in izvoza električne energije? Ustvarjamo dobiček ali izgubo?

Slovenija je praviloma neto uvoznica električne energije. Zelo je odvisna od hidroloških danosti. V povprečju v Slovenijo uvozimo od dve do 2,5 teravatne ure (TWh) električne energije, kar je okoli 20 odstotkov celotne porabe.

Po kakšni ceni jo uvozimo in po kakšni ceni jo izvozimo, je odvisno od razmer na trgu. Ne morem pavšalno odgovoriti. Za zadnjih pet let smo naredili analizo povprečne cene agregiranega neto uvoza in povprečne cene neto izvoza glede na urne cene na dnevnem trgu, pa smo ugotovili, da ni pravila. V nekaterih letih je bila povprečna cena izvoza višja od cene uvoza, v drugih obratno. To kaže na dinamičnost veleprodajnega trga.

Ob tem ne smemo zanemariti tega, da se čez Slovenijo pretoči zelo veliko energije.

Glede na to, da je GEN energija strateško pomembno podjetje v državni lasti, se porajajo vprašanja, zakaj njegova osnovna naloga ni zagotavljanje varnosti in stabilnosti svojim državljanom in domačemu gospodarstvu, ne pa ustvarjanje dobičkov na trgu.

Odgovor je zelo preprost. Strateški pomen GEN energije za Slovenijo je zanesljiva in stabilna proizvodnja električne energije iz svojih proizvodnih enot. Najpomembnejša med njimi je jedrska elektrarna v Krškem, sledijo hidroelektrarne, ki proizvajajo energijo iz potenciala rek, in Termoelektrarna Brestanica, ki je strateškega pomena za zagotavljanje sistemske rezerve.

A čeprav je GEN energija v stoodstotni državni lasti, je to še vedno gospodarska družba. Smo na trgu, obnašati se moramo tržno in elektriko prodajati po tržni ceni. Če bi kot direktor podpisal pogodbo z nekim podjetjem po nižji ceni, ker bi trdil, da je to družbeno odgovorno, me nadzorni svet ali pa lastnik lahko toži zaradi oškodovanja podjetja. Tu so odnosi popolnoma jasni. Nismo javni zavod. Smo gospodarska družba, zaradi česar moramo racionalno in gospodarno ravnati.

Na en način torej delujemo zelo odgovorno, ker skrbimo za stabilnost naših proizvodnih virov, zagotavljamo stabilno in predvidljivo nizkoogljično električno energijo. Po drugi strani pa se moramo obnašati tržno. Takšno je naše poslanstvo in takšna so tudi lastnikova navodila.

Zakaj lahko na primer ZDA s svojo politiko omejijo izvoz superčipov na Kitajsko?

Zato, ker so ZDA velike in si to lahko privoščijo. Tudi Slovenija je v času energetske krize uvedla regulacijo cen električne energije za gospodinjstva – cene so bile bistveno pod tržnimi cenami, ne da bi šel denarni tok elektroenergetike skozi proračun. Šlo je za odločitev države z ustrezno pravno podlago. Uredba o regulaciji cen je bila podprt z zakonodajo. Nikakor pa to ne more biti samostojna odločitev GEN energije ali kateregakoli drugega državnega gospodarskega subjekta.

Zakaj lahko nekatere države izkrivljajo pravila? Gre za geopolitične igre velikih igralcev, ki lahko tudi izsiljujejo. Strinjam se, da ZDA ne igrajo vedno čiste igre. Ko jim ustreza, jo igrajo, ko jim ne, je pač ne.

Foto: Bojan Puhek V EU pa obstajajo pravila o državni pomoči. Ta takšne prakse preprečujejo, zato da ohranjajo in skrbijo za čim bolj transparenten in enakopraven, enoten trg, enoten prostor.

Poglejmo zadnji primer Norveške, ki sicer ni članica EU. Zaradi nestrinjanja dveh vladnih strank o energetski politiki je pred dnevi razpadla vladna koalicija. Norvežani pravijo: preden prodajamo elektriko drugim, bomo poskrbeli za poceni elektriko doma. Kako to komentirate?

Razumem željo posameznih Norvežanov in to, da je lahko to tudi politična težava. A če obstajajo prenosne poti iz Norveške v Nemčijo in lahko norveško podjetje več zasluži tako, da proda po višji ceni Nemcem, bo to tudi naredilo. Ker je to racionalna in gospodarna poteza. V nasprotnem primeru nam lahko propade enoten trg, ki nas pripelje v razmere, o katerih sva govorila na začetku intervjuja. Če bi vsaka država poskrbela le zase, bi enoten trg razpadel. Vsi skupaj bi plačevali dražjo elektriko, ker ne bi dosegli globalnega optimuma. Poleg tega bi bilo takrat še pomembnejše vprašanje, ali smo sploh lahko samooskrbni ali ne.

Imate morda v scenarijih podjetja razdelan tudi morebiten razpad enotnega evropskega energetskega trga?

Ne, nimamo takšnih scenarijev, so se pa takšni scenariji preigravali v času energetske krize leta 2022, ko se je pripravljalo na zimo 2022/2023. Takrat je vladala velika negotovost, ali bosta oskrba z zemeljskim plinom in oskrba z električno energijo zadostni. Preigravali so se tudi različni scenariji, na kakšen način ukrepati. Že takrat se je pokazalo, da je Evropa najmočnejša takrat, kadar je povezana. Prav tako se je pokazalo, da bi, če bi posamezne države zaradi lastnih interesov začele delovati samostojno in omejevati pretok energije, to lahko bil lakmusov papir za obstoj evropske skupnosti.

Torej ne dopuščate možnosti, da bi enoten evropski trg lahko razpadel?

Nikoli ne reci nikoli. Upam, da ne bo. Prav je, da obstaja enoten trg, da je Evropa povezana in združena. Še posebej v luči dogajanj, ki so vezana na novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump se želi pogovarjati z vsako evropsko državo posebej. Zakaj? Ker je potem videti še večji in močnejši v primerjavi s posamezno državo. Evropejci bi bili nespametni, če bi solirali. EU bo močan globalni igralec takrat, ko bo Evropa igrala povezano in združeno.

Kako po političnem polomu s posvetovalnim referendumom napredujejo priprave na projekt JEK 2?

Priprave na projektu JEK 2 napredujejo skladno s časovnico, tudi ekipa dela zavzeto naprej. Po odpovedanem referendumu smo pri lastniku, Slovenskemu državnemu holdingu (SDH), preverili, ali se kot posledica dogajanj v lanskem letu dogajajo kakršnekoli spremembe v strateških usmeritvah. Usmeritve so namreč zapisane v odloku o upravljanju strateških naložb države, ki ga je državni zbor nazadnje sprejel julija lani. Prejeli smo odgovor, da ni sprememb oziroma da jih tudi ne gre pričakovati. Zaradi tega projekt nadaljujemo.

Trenutno poteka največ aktivnosti na področju umeščanja v prostor, potekajo aktivnosti, povezane z dialogom z dobavitelji – tako imenovana tehnična študija izvedljivosti in druge študije lokacij.

Ali glede na to, da je javnomnenjska podpora pred načrtovanim referendumom strmoglavila, merite javno podporo?

Ne strinjam se z vami, da je javnomnenjska podpora pred referendumom strmoglavila. Ta se je sicer pred odpovedjo res zniževala zaradi vseh okoliščin, a je bila še vedno pozitivna. Zadnjo javnomnenjsko podporo smo izmerili decembra lani. Podpora se je vrnila na približno enako raven, kot je bila na začetku lanskega leta. Javnomnenjska podpora jedrski energiji znaša 62 odstotkov, podpora projektu JEK 2 pa 58 odstotkov, neopredeljenih je 12 odstotkov.

Dejali ste, da je odločitev za izvedbo referenduma politična. Premier Robert Golob sicer zatrjuje, da referendum pred končno investicijsko odločitvijo zagotovo bo. Ali menite, da bi lahko JEK 2 gradili tudi brez jasne podpore državljanov?

Menim, da je nujno pridobiti jasno podporo državljanov. Vsekakor velja poudariti, da pri tako velikem projektu, ki je velik tudi v primerjavi s Slovenijo in vsemi vplivi na Slovenijo, ne vidim možnosti, da bi se tak projekt zgodil brez ustrezne podpore državljanov.

Foto: Bojan Puhek Hkrati pa se moramo zavedati, da je projekt, kot je JEK 2, zelo kompleksen. Ob tem moramo biti realni, da je naklonjenost ali podpora državljanov nekaj, druga stvar pa sta dokončna investicijska odločitev in odločanje odločevalcev.

Paziti moramo, da odgovornosti odločevalcev ne prelagamo na ljudi. Da odločevalci nerealno pričakujejo, da bodo ljudje sprejemali dokončno investicijsko odločitev. To razliko želim posebej poudariti.

Glede na to, da se projekt z nezmanjšano hitrostjo nadaljuje, ga lahko primerjamo s projektom TEŠ 6, ki je bil pripeljan do točke, ko je kar naenkrat postal prevelik, da bi ga ustavili, čeprav se po desetletju vsi strinjajo, da bi ga bilo takrat smiselno ustaviti. Ali obstaja bojazen, da se to zgodi tudi pri JEK 2?

Ne vidim neposrednih vzporednic, ki jih navajate. Projekt TEŠ 6 se je peljal dalje na podlagi zatečenih dejstev. Zato ker je bilo že nekaj narejeno, je bilo treba iti naprej. Tega iz mojih ust v primeru JEK 2 nikoli ne boste slišali.

Projekt JEK 2 ne gre naprej zato, ker bi mi dejali, da smo v študije vložili že 30 milijonov evrov in bi bilo škoda, da gre denar v nič. Tega nismo nikoli rekli. Prav nasprotno, vedno smo govorili, da nas do dokončne investitorjeve odločitve ne sme biti niti malo strah, da se zaustavimo, projektu rečemo ne in ne nadaljujemo po tej poti. Bomo pač pozabili na to investicijo v študije, v znanje, v razvoj ljudi in ekipe, ki delajo pri projektu. Popolnoma pravilna odločitev je, da nadaljujemo pripravljalna dela za dokončno investicijsko odločitev.

Kot drugo, posvetovalni referendum je bil odpovedan. Ni bilo torej referenduma, ki bi projektu rekel ne, zato odpovedi referenduma ne smemo tolmačiti z nasprotovanjem JEK 2, kot želijo nekateri interpretirati dogajanje lanskega leta. Tudi javnomnenjske raziskave ne kažejo, da bi podpora projektu padla. Zaradi tega ne vidim razloga, da bi zdaj projekt zaustavili. Razen če bi politika ali pa država tako odločila in spremenila že omenjeni odlok.

Je pa projekt JEK 2 lani spomladi prejel soglasno podporo levih in desnih parlamentarnih strank z izjemo Levice. Glede na izkušnje iz slovenske politike je takšno poenotenje lahko tudi znak za alarm, da se v ozadju dogajajo nečedni posli in korupcija. Kako ste vi dojemali takšno enotnost?

Pri tako velikem projektu sem ves čas zagovarjal stališče, da mora biti politika toliko zrela, da ta projekt prepozna kot strateški nacionalni projekt. Podobno kot morda še kakšnega. Potem pa se mora odločiti, da na takšnih projektih ne izvaja dnevnopolitičnih bojev. To je zrelost politike. Vedno sem bil prepričan, da bo takšno ravnanje politike pokazalo njeno zrelost. Interpretacija tega poenotenja politike, ki je bilo izjemno pomembno, celo zgodovinsko, pa je bila popolnoma drugačna in napačna.

Interpretacija je bila naslednja: aha, ker so se poenotili, nekaj skrivajo. Zagotovo gre za korupcijo. Ta negativni odnos ni dober, zato sam tega poenotenja ne vidim kot nekaj slabega.

Menite, da torej lahko govorimo o zrelosti slovenske politike?

Kaj pa nam preostane, če sklenemo, da politika nikoli ne more biti zrela? Upanje umira zadnje. Kako bomo živeli, kako bomo soustvarjali državo, če ne bomo vsi skupaj prispevali k temu, da bo naša politika čim bolj zrela? Podobne debate imam tudi s kolegi iz drugih držav in pravzaprav je povsod enako. Res pa je, da nobena politika nikoli ne more biti dovolj zrela, nikoli nam ne bo zmanjkalo prostora za izboljšave.

Kdo bo slovenskim davkoplačevalcem zagotovil, da se ne bo nihče okoristil pri tem projektu?

Stoodstotnega zagotovila in garancije ni za nobeno stvar. Pomembno je, kako preventivno delujemo pred korupcijo in kako se odzovemo, če se korupcija zgodi.

Če ponazorim na konkretnem primeru TEŠ 6: najbolj negativni in daljnosežni učinek tamkajšnjega dogajanja je, da korupcija ni bila sankcionirana. Ni dobila epiloga.

Zaradi tega lahko naredimo korake naprej na način, da bomo delovali preventivno, da bomo krepili kulturo integritete v družbi in celotnem sistemu, da bomo vzpostavljali procese nadzora in da bomo preprečevali takšne dogodke.

Če se nam takšen dogodek ali pa nekaj podobnega zgodi, je treba te stvari brezkompromisno sankcionirati.

Menite, da bi bile pristojne institucije v Sloveniji to sposobne narediti?

Znova se vračava k zrelosti, o kateri sva že govorila. Nikoli ne bom rekel, da sem izgubil upanje v institucije, ker potem sem izgubil upanje v lastno državo.

Foto: Bojan Puhek Dotakniva se še načina financiranja JEK 2. Ocenjena investicijska vrednost projekta brez stroškov financiranja, glede na moč elektrarne, znaša od 9,3 do 15,4 milijarde evrov. Je že kaj več znanega?

Novih informacij nimamo. Menim, da je študija ekonomike zelo dobro pripravljena in recenzirana ter da so ti podatki zelo dobro pripravljeni in predstavljeni. Ne poznam niti enega projekta na svetu, niti ene države, ki bi na tej stopnji projekta jedrske novogradnje imela na to temo javno tako jasno, tako transparentno, tako eksaktno predstavljene podatke, vezane na ekonomiko. Če obstaja, naj mi jo, prosim, kdorkoli posreduje ali predstavi.

Kako pa dojemate umik južnokorejskega dobavitelja tehnološke opreme KHNP iz igre? Kaj to pomeni za konkurenčnost nadaljnjega postopka izbire?

Umik Korejcev obžalujem. Želeli smo imeti čim več ponudnikov, da bomo imeli konkurenčen boj med njimi. S tem, ko se je eden umaknil, obstaja tveganje, da bomo izgubili nekaj te konkurenčnosti.

Je pa res, da moramo sčasoma ožiti nabor ponudnikov. V času, ko vodim GEN energijo in delamo pri projektu JEK 2, mi postaja jasno, da je ta industrija zelo kompleksna in zapletena. Iluzorno je pričakovati, da je nakup ali odločanje o investiciji ali pa izbor dobavitelja za jedrsko elektrarno enak javnemu naročilu za kemične svinčnike.

Projekt je kompleksen, lahko ima tudi neke širše vplive in posledično je odločitev za dobavitelja strateška odločitev. Zagotovo je potrebna konkurenčnost, po drugi strani pa je treba gledati na to, da je projekt strateški. Ta pravzaprav predstavlja poroko z nekom za sto let.

Če malo špekulirava, ali dopuščate možnost, da so se Korejci umaknili tudi zaradi korupcijskih tveganj, ki v naši regiji niso majhna?

Nisem v položaju, da bi špekuliral, zakaj so se Korejci tako odločili. Osebno menim, da korupcijska tveganja v Sloveniji niso večja kot v sosednjih evropskih državah, zato menim, da ta nevarnost nikakor ni razlog za umik.

Zdaj v igri ostajata le ameriški Westinghouse in francoski EDF. Dejali ste, da bo vse odvisno od ponudb. Če bodo slabe, se lahko vse tudi ustavi.

Ves čas poudarjamo, da dokončno investitorjevo odločitev predstavlja točka, po kateri je zelo težko ali pa zelo drago odstopiti od projekta. Po optimističnem scenariju jo nameravamo doseči konec leta 2028. Takrat bomo sprejeli dokončno odločitev. Do takrat je seveda mogoč tudi scenarij, po katerem lahko v primeru slabe ekonomike, neuspešnega zaprtja finančne konstrukcije, projektu rečemo ne.

To pomeni, da se gradnja JEK 2 ne bi začela?

Da, tako kot vsak investicija. Podjetja imamo veliko investicij na mizi. Vedno se odločamo, kdaj iti v neko investicijo in kdaj ne. Gre za povsem običajen proces.

Ali ste pripravljeni na vstop zasebnega kapitala v projekt? Slovenski podjetniki trdijo, da bi bil JEK 2 z zasebnim kapitalom cenejši. Se strinjate z njimi?

Soinvestitorstvu sem naklonjen iz več razlogov. Ker gre za velik projekt, je smiselno, da se prek soinvestitorstva tveganje razprši. To je po mojem mnenju tudi v interesu države. Drži tudi, da soinvestitorstvo zagotovo prispeva k temu, da se lažje izvaja dodatni nadzor soinvestitorja. S tem se lažje obvladujejo tudi določena tveganja.

Foto: Bojan Puhek Načeloma podpiram pobudo podjetnikov, tudi koga drugega, a hudič je vedno v podrobnostih. Na kakšen način se definira "daj-dam". A tako daleč še nismo.

Zakaj ne bi vsi državljani dobili možnosti sodelovanja v projektu? Glede na velike prihranke slovenskih gospodinjstev v bankah bi ga lahko financirali kar sami.

Tudi to je ena od možnosti. Ali prek obveznice ali prek kakšnega drugega načina. Tudi te možnosti se preučujejo in bodo predmet nadaljnjih obravnav. Preučili bomo, ali je smiselno te stvari zapeljati na tak način.

Kakšen pa je interes drugih držav za vstop v projekt?

Že večkrat smo povedali, da obstaja interes, predvsem iz sosednje Hrvaške. Za seboj imamo namreč uspešno izpeljano zgodbo pri obstoječi elektrarni, kjer smo solastniki. Interes okoliških držav obstaja, ampak ni še nič konkretiziranega.

Kje vidite največja tveganja za zaustavitev projekta?

Zagotovo so to tveganja, povezana z ekonomiko in finančno konstrukcijo, ki gresta v dveh smereh. Eno so tveganja, povezana s samim stroškom izgradnje, druga stvar pa tveganja v času samega obratovanja elektrarne. To je investicija, ki bo vplivala na zelo dolgo obdobje v prihodnosti. Ne smemo ignorirati tega, da smo v obdobju, ko se dogaja energetski prehod in ko poteka izjemno hiter razvoj novih tehnologij, zato moramo z enim očesom spremljati tudi, kakšen vpliv bodo te tehnologije imele na same tržne razmere v prihodnje.

To je izjemno težko. Že danes lahko povem, da tudi leta 2028, ko bomo imeli bistveno boljše podatke, ne bomo imeli zagotovil. Tudi takrat, ko bomo sprejemali dokončno odločitev, bomo imeli na mizi še vedno kup negotovosti. Tako kot jih imajo podjetja ali pa državljani pri vsaki investiciji.

JEK 2 naj bi bil pomemben pri doseganju brezogljične družbe oziroma pri doseganju ciljev zelenega prehoda, ampak novi predsednik ZDA Donald Trump je že na svoji prisegi ta zeleni prehod "ubil". Kako komentirate Trumpove napovedi?

Zeleni prehod potrebujemo, ker se moramo razogljičiti. Če se ne bomo, nam preti propad civilizacije. Temu se moramo izogniti in to moramo jemati z vso resnostjo. Trump je bil tudi v preteklosti skeptik do podnebnih sprememb. Zaradi tega sem prepričan, da Trumpova izjava ne bo ustavila globalnega trenda zelenega prehoda. Tudi zato, ker so nekatere brezogljične tehnologije cenejše od fosilnih virov. Premog in drugi fosilni viri so po mojem prepričanju viri v upadu.

Foto: Bojan Puhek Trumpova odločitev seveda ni dobra, ker so ZDA velika država in zato pomemben igralec v svetu. Ta novica zagotovo ni koristna. Po drugi strani pa jo razumem bolj kot neke vrste kratkoročno zasledovanje finančnih oziroma ekonomskih koristi ZDA. S povečanjem pridobivanja fosilnih virov na njihovih tleh in izvažanjem teh virov na mednarodni trg, med drugim tudi v Evropo prek utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in oskrbe s plinom po zdajšnjih visokih cenah. Gre torej predvsem za zasledovanje nekih kratkoročnih koristi.

Ampak raba premoga in nafte po svetu še vedno narašča.

Se zaustavlja in tudi projekcije kažejo, da se bo do leta 2030 zgodil preobrat, ko se bo začel upad. To napoveduje tudi Mednarodna agencija za energijo (IEA).

Kako zelen je dejansko zeleni prehod? So zelene tehnologije res zelene ali bodo povzročile še več škode okolju?

Morda bi tukaj dodal še en odgovor na vprašanje o potezah Trumpa. Poteza Trumpa mora biti v poduk Evropi, da tudi brezglavo drvenje v zeleni prehod za vsako ceno ni dobro. Pričakujem, da bo Evropa vzpostavila enakopravnost do vseh brezogljičnih tehnologij ter da bomo zeleni prehod delali racionalno in smiselno.

Smo pri zelenem prehodu morda zašli v slepo ulico?

Tega ne moremo trditi. Zeleni prehod se ne bo zaustavil, druga stvar pa je, na kakšen način ga bomo izvedli. Moramo se razogljičiti, vedno pa obstaja več poti. Tukaj se bodo morda zgodile določene optimizacije.

Kakšen smisel ima, da se Evropa razogljiči, preostali svet pa ne?

Všeč mi je bila analogija med podnebno krizo in zdravstveno krizo v času epidemije covid-19. Takrat smo videli, da ena država ne more ničesar narediti sama, ker virus ne pozna meja. Tudi pri zelenem prehodu bodo morale države stopiti skupaj.

Kakšne bodo po vašem mnenju energetske razmere v Sloveniji čez 20 let? Bomo še vztrajali pri premogu in nafti?

Premoga in nafte zagotovo ne bomo imeli. Prepričan sem, da bomo čez 20 let imeli skorajda razogljičen elektroenergetski sistem. Upam, da bomo dovolj pametni, da bomo zgradili lastne nizkoogljične vire in bomo tudi čim bolj samooskrbni.