Ob dnevu človekovih pravic: "Boljše je, kot je bilo pred 10 leti, a boljše je povsod. To ni dosežek."

"Varstvo pravic je v Sloveniji vsako leto boljše, predvsem zahvaljujoč evropskemu sodišču, ki postavlja visoke standarde varovanja pravic. Žal pa redna sodišča v vzhodni Evropi temu sledijo z velikim zaostankom," ob dnevu človekovih pravic, ki ga zaznamujemo danes, meni ustavni pravnik Jurij Toplak.

Morda vas zanima tudi intervju z Alenko Puhar ob lanskem dnevu človekovih pravic:
"Vse, kar nam ni všeč, označimo za sovražni govor"

Glede na primere pred Evropskim sodiščem za človekove pravice je največ težav pri zagotavljanju pravice do sojenja v razumnem roku. A minister za pravosodje Goran Klemenčič je nedavno dejal, da sodni zaostanki v Sloveniji niso več sistemska težava. To je odbor ministrov namestnikov Sveta Evrope sklenil po skrbnem pregledu slovenskega pravosodnega sistema, ki so ga opravili letos.

"Sodišča so res hitrejša, kot so bila, a še vedno prepočasna. V primerih dostopanja do javnih informacij mednarodni dokumenti, na katere se sklicuje evropsko sodišče, nalagajo, da mora sodišče odločiti 'rapidno', torej hitreje kot v drugih zadevah, takoj. Pri nas pa ti postopki trajajo eno ali dve leti," pravi Toplak.

Število nerešenih zadev se je leta 2015 v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 22 odstotkov, v primerjavi z letom 2011 pa za 47 odstotkov, navaja letno poročilo vrhovnega sodišča o učinkovitosti in uspešnosti sodišč. A upoštevati je treba, da se je bistveno zmanjšalo tudi število vseh vloženih zadev, poenostavljeni pa so bili nekateri postopki v preprostih zadevah.

V obdobju zadnjih treh let je opazno upadanje števila prejetih pomembnejših zadev. V preteklem letu je so sodišča prejela nekaj več kot 143 tisoč pomembnejših zadev, kar je 6,6 odstotka manj kot leto prej. Sodišča so rešila skoraj 150 tisoč pomembnejših zadev, kar je 7,6 odstotka manj kot leta 2014. Upad števila rešenih zadev upravičujejo z manjšim številom sodnikov in spremembo strukture nerešenih zadev, med katerimi je večje število zahtevnejših zadev.

Po številu sodnikov na sto tisoč prebivalcev se Slovenija med članicami EU še vedno uvršča v sam vrh. Vir: The 2016 EU Justice Scoreboard Toplak ob tem poudarja, da sodni zaostanki v Sloveniji niso več težava na evropskem sodišču, a predvsem zato, ker jih rešujemo že doma. "Za Strasbourg to ni več težava, za nas pa je še vedno. Slovenija prej plača odškodnino, preden zadeva pride pred evropsko sodišče. Dobro je sicer, da žrtvam ni treba iti še v Strasbourg, a potrebujemo še en korak – da odškodnin sploh ne bo treba plačevati."

"Res se je veliko izboljšalo, je pa pravica do sojenja v razumnem roku le ena od mnogo pravic v sodnem postopku. Paziti moramo, da spoštujemo vse. Ko se je invalid pritožil, ker mu volišče ni bilo dostopno, je sodišče sicer odločilo hitro (da nima pravice), mu je pa pri tem kršilo druge pravice," opozarja Toplak.

"Boljše je, kot je bilo pred 10 leti, a boljše je povsod. To ni dosežek," je do varovanja človekovih pravic v Sloveniji kritičen Jurij Toplak. Foto: Osebni arhiv

Invalidi so morali večkrat na ustavno sodišče s približno enako vlogo, preden so ustavni sodniki pritrdili, da gre za kršitev pravice in da morajo biti volišča dostopna tudi invalidom, opominja Toplak. "Od te odločitve so minila že skoraj tri leta, pa državni zbor še vedno ni sprejel zakona in uresničil odločbe ustavnega sodišča. Prvi invalid, ki se je pritožil, je medtem že umrl. Prej je umrl, kot je prišel do svoje pravice."

Klemen Jaklič o stanju človekovih pravic v Sloveniji #video

"Vse izhaja iz človekovih pravic – vsa zakonodaja in podzakonski akti. Gradnja teh vsebin je naloga ustavnega sodišča, akademske stroke, ki mora napisati učbenike na področju vseh podrobnih pravic, in izobraževalnega procesa, ki študente o tej snovi poučuje. To se po mojih informacijah še ne dogaja, učbenikov tudi še ni," pravi strokovnjak za človekove pravice s harvardske univerze Klemen Jaklič.

"Iz svojih izkušenj iz tujine lahko povem, da je to hrbtenica pravnega študija. Če ne poznaš doktrine človekovih pravic in kako to omejuje zakonodajo in vse preostalo, ne moreš diplomirati ali postati sodnik. To je hrbtenica prava," je še povedal Jaklič.