Ciril Ribičič dopušča možnost, da ustavno sodišče poseže v zastaralne roke

Sam je sicer zagovornik absolutnega zastaranja, čeprav sta se vrhovno in ustavno sodišče v preteklosti že izrekli za podaljšanje roka.

Ustavno sodišče, ki obravnava pritožbe v zadevi Patria obsojenih Janeza Janše, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča, bo odločitev predvidoma sporočilo v prihodnjih dneh. Po neuradnih informacijah naj bi sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. Pri tem pa se postavlja dilema o zastaranju, saj bo avgusta minilo deset let od začetka zadeve.

Vrhovno sodišče: Po razveljavitvi zastaralni rok ne teče več Ribičič je to vprašanje komentiral na novinarski konferenci ob robu predstavitve svoje knjige Med pravom in pravičnostjo. Ob tem je podal primerjavo s primerom Štorman, s katerim so se slovenska sodišča ukvarjala pred leti. Kot je pojasnil, je bilo takrat stališče vrhovnega sodišča, da po razveljavitvi pravnomočne sodbe zastaralni rok ne teče več, razen če bi se iztekel pred razveljavitvijo.

"Se pravi, da je bilo stališče vrhovnih sodnikov povsem odprto. Stvar sploh ne bi več zastarala, potem ko je razveljavljena, ampak bi se lahko po razveljavitvi vlekla v nedogled," je dejal. Ustavno sodišče pa je takrat po njegovih besedah odločilo, da je takšno stališče pretirano in da se lahko zastaralni rok podaljša za največ dve leti.

Ribičič: Absolutni zastaralni rok je postavljen kot absoluten Ribičič, ki je bil tedaj ustavni sodnik, je sicer zagovarjal stališče, da je absolutni zastaralni rok postavljen kot absoluten, torej ga v nobenem primeru ni mogoče podaljšati. Če pride do absolutnega zastaranja tudi po razveljavitvi, je to razlog in podlaga za to, da se kazenski pregon zoper posameznika ne more več izvrševati, je poudaril.

A je pri tem ločenem mnenju Ribičič, kot pravi, ostal sam, saj se je večina sodnikov odločila za možnost podaljšanja za dve leti. Ta podaljšan dveletni rok je zakonodajalec pozneje vnesel v aktualni kazenski zakonik.