Bruselj poziva Slovenijo, naj pospeši reforme

Napredek pri izvajanju strukturnih fiskalnih priporočil v sklopu evropskega semestra v Sloveniji je omejen, zato je Evropska komisija slovensko vlado pozvala k pospešitvi reform. Slovenski proračunski načrt sicer predvideva pravočasno odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja v prihodnjem letu, a priporočen strukturni fiskalni napor po pričakovanjih do tedaj ne bo izpolnjen, ugotavlja komisija in vlado poziva k ukrepanju.

Prvo opozorilo Slovenija dobila že marca Slovenija je zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja v postopku od leta 2009. Rok za njegovo odpravo je prihodnje leto. Že marca je komisija Slovenijo opozorila na tveganje, da tega cilja ne bo izpolnila, in jo pozvala k odločnejšemu ukrepanju.

Evropska komisija je pri ocenjevanju skladnosti proračunov evrskih članic Unije s paktom o stabilnosti in rasti, ki opredeljuje evropska proračunska pravila, države razdelila v tri skupine: tiste s tveganji, pretežno skladne in skladne s pravili.

Le pet držav s proračuni po zahtevah EU Tveganja komisija ugotavlja v sedmih članicah: Franciji, Italiji, Španiji, Belgiji, Avstriji, na Portugalskem in Malti. V srednji skupini so poleg Slovenije še Estonija, Latvija in Finska. Vse te države komisija poziva, naj v sklopu nacionalnih proračunskih procesov ustrezno ukrepajo za zagotovitev skladnosti svojih proračunov z evropskimi pravili. Razmere v Franciji, Italiji in Belgiji bo komisija znova preverila na začetku marca.

Le Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska in Slovaška so po mnenju komisije pripravili proračunske načrte, ki so v skladu z evropskimi pravili.

Bruselj v nov temeljit pregled slovenskega gospodarskega položaja Evropska komisija bo znova temeljito pregledala gospodarski položaj Slovenije, da preveri, ali se presežna makroekonomska neravnovesja zmanjšujejo ali povečujejo. Slovenija je sicer edina članica Unije, za katero je komisija do zdaj dve leti zapored, lani in letos, presodila, da ima presežna makroekonomska neravnovesja.

V temeljiti analizi, ki jo bo predvidoma predstavila marca, bo komisija presodila, ali se neravnovesja zmanjšujejo, vztrajajo ali povečujejo. Nato bo odločila, ali je treba sprožiti postopek, torej korektivno fazo procesa za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij.

Postopek lahko v skrajnem primeru privede do finančnih sankcij Če komisija sproži ta postopek, najprej zahteva načrt ukrepanja. Če se kršitve nadaljujejo, lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij – najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka BDP, ki nato v primeru vztrajnih kršitev postane globa.

Poleg Slovenije bo komisija temeljito pregledala še petnajst članic: Hrvaško in Italijo, ki imata prav tako presežna makroekonomska neravnovesja, Irsko, Španijo, Francijo, Madžarsko, Belgijo, Bolgarijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko, Švedsko, Veliko Britanijo, Portugalsko in Romunijo.