Brejc: Stranke desne sredine so po razpadu Demosa pogled obrnile nazaj

"V Sloveniji se pojma levica in desnica največkrat zreducirata na odnos do NOB, ki je na levici izredno pozitiven, na desnici pa niti ne nujno negativen, ampak recimo zadržan ali kritičen," je pojma uvodoma razmejil zgodovinar, filozof in sourednik portala Kritika konservativna Oskar Mulej. "A to je neka ločnica, ki je popolnoma nepomembna za vprašanja dobrega življenja, s katerimi naj bi se politika ukvarjala."

Brejc: Vedno so bili krivi drugi

Nekdanji minister in evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke oziroma SDS Miha Brejc je dejal, da so stranke kontinuitete v prvih letih po osamosvojitvi sestopile z oblasti, se odpovedale komunizmu, spremenile ime in zagrabile za položaje, ki so bili podedovani. Imele so ekonomsko moč. "Stranke desne sredine pa so po razpadu Demosa pogled obrnile nazaj, ne naprej. To nekaj časa gre, ne more pa iti toliko časa. To nikogar več ne zanima," meni Brejc.

Stranke desnega političnega spektra so v Sloveniji več kot 20 let v opoziciji. "Biti v opoziciji pomeni, da si drugorazredna politična stranka, ker ne moreš vplivati na razvoj države. Vedno so bili krivi drugi, v lastnih vrstah pa nismo iskali vzrokov za to," je dejal Brejc. Meni, da je glavni vzrok v desnosredinskih strankah samih.

"Volivci desne strani imamo dovolj teh razprtij. Nečimrnost in drobne zamere preprečujejo sodelovanje. Strankam na desni bi bilo treba jasno povedati, da volivci desne sredine mislimo, da je skrajni čas za modrost in pogum, da se tisti, ki igrajo to igro, soočijo, poiščejo osebnost, ki bi povezovala, in grejo skupaj na volitve. Če bi bilo tako, sem prepričan, da bi desnica zmagala," meni Miha Brejc. Foto: Jan Valena

"Politični obupanci"

Predsednik SDS se na podoben način oklepa prvenstva opozicije kot na drugi strani trenutni predsednik vlade, ki je popolnoma izgubil stik z realnostjo, meni novinar in urednik Portala plus Dejan Steinbuch.

"Imamo opravka s fenomenom obupancev, ljudi, ki so že dosegli vrh svoje kariere in si niso sposobni priznati, da se je idealen trenutek, ko bi lahko opravili neko pozitivno poslanstvo – in nekateri so ga –, iztekel," je prepričan Steinbuch. "Ker stranke niso vodili v smislu odprtosti tudi za notranjo demokracijo in nikoli niso razmišljali, kdo jih bo nasledil (to je kompleks avtoritarnih voditeljev), zdaj ni nikogar, ki bi lahko vstopil v ta položaj."

Brejc je opozoril, da so voditelji strank na levi in na desni živeli in se šolali v Jugoslaviji. "Prevzeli so sistem vrednot. Videli so avtoritarnost, s katero je partija razvijala sistem in paralelno državo, fiktivno demokracijo. Ta pojav ni le v SDS, je tudi v DeSUS, praktično povsod, samo v manj izrazitih oblikah."

Po Steinbuchovih besedah je v demokratičnih državah zahodnoevropskega tipa značilno, da se stranke izmenjujejo na oblasti. "Nikakor ni zdravo, da je en politični blok na oblasti 20 let. To oni vejo, ampak ker so bili v tem času podvrženi močnim pritiskom v zvezi s korupcijo in klientelizmom, sami ne morejo izstopiti iz tega vlaka," še meni Steinbuch. Foto: Jan Valena

Zakaj ni drugih oseb, ki bi se bolj angažirale v politiki? "Imamo veliko izvoljencev ljudstva, ki mislijo, da so politiki. Imamo tudi nekaj pravih politikov, nimamo pa nobenega državnika, tistega, ki je moder, odgovoren, ima pred seboj interese države, ne pa stranke," je dejal Brejc.

"Mediji ne morejo biti desni ali levi, ampak dobri ali slabi"

Tradicija naših medijev ni primerljiva s tradicijo tujih uveljavljenih medijev, ki so v zasebnih rokah, lastniki pa se na medije spoznajo. V našem primeru so mediji v državni ali paradržavni lasti. Dodatno je sliko poslabšalo še to, da je Slovenija na tem področju precej nezanimiva za tuje investicije ali pa so tujci doživeli neprijeten sprejem, pravi Steinbuch.

Dejal je še, da je večina medijev, ki so bili dolga leta v rokah države ali paradržave, danes v lasti tajkunov, ki pa jih ne zanima interes javnosti ali medijska svoboda, ampak imajo druge interese.

"Mediji ne morejo biti levi ali desni, ampak dobri ali slabi. Mi imamo praviloma zelo slabe. Starejše generacije tega ne vidijo, mlajše generacije pa sploh ne berejo več," je prepričan Steinbuch.

Nikjer v Evropi nimamo izrecno klasično liberalne stranke. Vedno je zraven veliko drugih primesi. A ta liberalizem ni platforma, ki bi nagovarjala širok krog volivcev, meni Mulej. Klasični liberalizem daje neke rešitve na dolgi rok, politika pa deluje na kratki rok. Realna politika je predvsem stvar tehnike, klasični liberalizem pa je filozofski nauk, je še povedal. Foto: Jan Valena

Glede prihodnjih volitev je Steinbuch dejal, da ne ve, zakaj bi bile naslednje bistveno drugačne od prejšnjih. "Pojavil se bo neki novi Cerar."

Brejc meni, da bodo vse opcije ponujale iste teme: pravna država, brezposelnost, socialna država in podobno. Razlike med strankami pa bodo prinesli različni kandidati znotraj strank. "Te je treba poiskati. To je edina kratkoročna rešitev, ki pa ima lahko dolgoročni učinek," je prepričan.