SiolNET. Novice Slovenija
0,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bratuškova s podporo odbora DZ za infrastrukturo #video

0,15

termometer

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je danes danes z 11 glasovi za in štirimi proti predstavitev kandidatke za infrastrukturno ministrico Alenke Bratušek ocenil kot ustrezno. Bratuškova je sicer med prioritetnimi projekti izpostavila tretjo razvojno os, drugi tir med Divačo in Koprom, predor Karavanke in dopolnitev energetskega koncepta.

Bratuškova, ki je kandidatka za ministrico na predlog stranke SAB, je v predstavitvi na odboru DZ za infrastrukturo, okolje in prostor izpostavila, da se je kriza, ki je Slovenijo v primežu držala dolgih pet let, pustila sledi na infrastrukturi. Stanje se je v zadnjih letih izboljšalo, saj so se sredstva povečala, a Bratuškovo skrbi slaba realizacija predvidenih proračunskih sredstev.

Slaba realizacija na infrastrukturnem ministrstvu

"Realizacija letošnjega proračuna v prvem polletju nas ne more navdajati z velikim veseljem," je pojasnila in dodala, je bila na infrastrukturnem ministrstvu realizacija v prvi polovici leta le 34-odstotna. "Prav tu vidim prvi izziv ministrice za infrastrukturo, če mi bo ta funkcija zaupana," je dejala.

Alenka Bratušek Foto: STA V Sloveniji imamo okoli 39.000 kilometrov cest in javnih poti, velika večina pa jih sodi pod lokalne skupnosti oz. občine. "Ta podatek pove, da je sodelovanje med lokalnimi skupnostmi in ministrstvom absolutno potrebno, ker imamo vsi isti cilj. To je boljša infrastruktura in večja varnost na njej," je poudarila.

Prioritete: Tretja razvojna os, predor Karavanke ...

"Če govorimo o cestni infrastrukturi, za katero je odgovorna država, bo oz. je že prioriteta prihodnjega mandata tretja razvojna os, predor Karavanke in vsekakor nadaljevanje pospešene obnove in gradnje državnih cest," je nadaljevala. Koalicija se je, kot je pojasnila, dogovorila, da višina sredstev, namenjenih gradnji in obnovi cestne in železniške infrastrukture v naslednjih štirih letih ostane vsaj na nivoju letošnjega leta. To je 620 milijonov evrov.

Glede predora Karavanke je dejala, da naj bi bila gradnja po načrtu ministrstva končana do leta 2024 "in zaenkrat še nimamo razlogov, da tem številkam in obljubam ne bi verjeli".

Gradnja tretje razvojne osi pa bi se morala v skladu s protokolom, ki ga je podpisal minister Peter Gašperšič, začeti prihodnje leto, in sicer na odseku med Slovenj Gradcem in Velenjem. "Verjamem, da je minister preveril vse možnosti in bi se gradnja lahko začela. Dejstvo je, da je to cesta, ki jo ljudje na tem območju nujno potrebujejo," je dejala.

Železniška infrastruktura potrebujejo prenovo

Glede železniške infrastrukture je dejala, da imamo v državi 1200 kilometrov železniških prog, zadnjih nekaj let pa se v glavnem ukvarjamo s 27 kilometri proge Divača-Koper. "Res gre za absolutno zelo pomembno in prioritetno investicijo, ampak tudi ostali deli železniške infrastrukture potrebujejo prenovo," je dodala.

železnica Foto: STA

Glede drugega tira sicer Bratuškova misli, "da še nikoli nismo bili tako blizu gradnji, kot smo danes". Dotaknila se je tudi podjetja 2TDK. Po njeni oceni je z vidika vpliva gradnje na javne finance za državo ugodneje, da se ta investicija ne pelje neposredno skozi proračun. Glede sodelovanja zaledne države v projektu pa je izrazila prepričanje, "da bi lahko Slovenija ta infrastrukturni objekt zgradila sama".

Na železnicah je sicer po oceni Bratuškove treba povečati nosilnost, prepustnost in tudi hitrost. Slednja se za tovorne vlake v Sloveniji giblje med 18 in 25 kilometrov na uro, za potniške vlake pa povprečno 50 kilometrov na uro. "Verjamem, da se vsi strinjamo, da je to absolutno prepočasi," je dejala Bratuškova.

Cilj je tudi pospešiti prevoz tovora čez državo. "Da tovor prepotuje Slovenijo, tu največkrat govorimo o Luki Koper, od koder gre tovor v Avstrijo ali na Madžarsko, danes povprečno potrebuje 18 ur. Cilj bi bil, da ta tovor našo državo prevozi v osmih urah," je izpostavila.

Dejala je tudi, da je Luka Koper izjemno pomembno podjetje za državo in "v primeru, da me boste podprli za ministrico, obljubim, da bo Luka Koper ostala slovenska, da niti centimetra ne bomo prodali tujcem. Pred desetletji smo izgubili Trst, Kopra če in dokler bom ministrica, ne bomo".

S področja energetike pa mora biti po oceni Bratuškove cilj države čim višja samooskrba, samozadostnost, s konkurenčnimi viri in viri, ki so okolju prijazni. "To pomeni manj ogljikovega dioksida, dekarbonizacijo, povečati moramo delež energije iz obnovljivih virov in seveda še naprej povečevati energetsko učinkovitost," je naštela.

Energetski koncept, ki je v javni obravnavi, po njeni oceni ni odgovoril na ključne izzive, ki državo čakajo v prihodnjih letih, zato ga bodo "absolutno v sodelovanju s stroko dopolnili". Želi si, da bi bil energetski koncept sprejet prihodnje leto.

Med ukrepi je napovedala tudi spremembo zakona o energetiki. Med drugim si želi vanj vnesti dopolnitev, ki se nanaša na spremembo, ki bo omogočala skupinske samooskrbe, t. i. energetske zadruge.

Kar se tiče investicij, se je koalicija zavezala k pospešitvi gradenj hidroelektrarn na srednji Savi, kar tudi sama podpira. Hidroelektrarne na reki Muri pa se ne bodo gradile, je dejala.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin