Borisu Frasu častni znak svobode za požrtvovalnost in hrabrost pri obrambi domovine

Kot izhaja iz obrazložitve, se je Boris Fras v času pred začetkom agresije na Slovenijo leta 1991 pri opravljanju naloge, pomembne za obrambo domovine, izkazal s svojim domoljubjem, človeško držo, pogumom in požrtvovalnostjo.

24. maja 1991 je bil namreč napoten, da s sodelavcem odklopi ptujsko vojašnico iz elektrodistribucijskega omrežja. Ko je to že skoraj opravil, je nanj streljal vojak Jugoslovanske ljudske armade (JLA), pri tem pa je bil Fras ranjen v koleno.

Zapletlo se je tudi pri njegovem prevozu v bolnišnico, saj mu vojaki JLA sprva niso pustili odhoda v ptujsko bolnišnico. Eden od oficirjev mu je celo grozil z na glavo prislonjeno pištolo, a kasneje so pripadniki JLA vendarle pristali, da je reševalno vozilo ranjenca odpeljalo v ptujsko bolnišnico.

Dogodek je na Frasu pustil trajne posledice. Nekdanji športnik in motokrosist je postal trajni invalid, a je še naprej delal za Elektro Maribor, bil je med soustanovitelji Združenja vojnih invalidov 91, že 12 let vodi tudi Društvo vojnih invalidov Ptuj.

"Z izpolnitvijo zadane naloge je Boris Fras izpričal neomajno privrženost slovenski domovini. Klonil ni niti pred puškino cevjo. Pokazal je pogum in odločenost dati svoj prispevek k obrambi plebiscitno izražene volje slovenskih državljanov, da zaživijo v samostojni slovenski državi," piše v obrazložitvi, ki so jo ob prisotnosti predsednika Pahorja prebrali ob predaji odlikovanja pred začetkom današnje slovesnosti v Pekrah pri Mariboru.

Častni znak svobode se podeljuje kot najvišje odlikovanje države za zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije v času njenega osamosvajanja. Nazadnje je bil podeljen leta 2006.

Fras se je za odlikovanje zahvalil in povedal, da mu je to ponovno vzbudilo ponos in upanje na boljši jutri. "Nismo izklapljali elektrike bivši državi, ampak smo želeli prižgati luč samostojni Sloveniji," je dejal.

Dokaz, da se naš narod zna poenotiti in združiti

Slavnostna govornica na prireditvi je bila ministrica za obrambo Andreja Katič, po besedah katere so dogodki v Pekrah maja 1991 jasno pokazali, da slovenski narod ne bo dopustil samovoljnosti JLA in da s svojo potjo k samostojnosti in suverenosti misli zelo resno. "Izsiljeni konflikt se po vaši zaslugi ni razvil v oboroženi konflikt neslutenih razsežnosti," je dejala med zbrano množico, med katero so bili tudi prvi slovenski naborniki.

"Dogodki iz osamosvojitvenega obdobja in pred njim so dokaz, da se naš narod, ko je postavljen pred težke ovire in prelomne odločitve, zna poenotiti in združiti. Da zna presojati o svojih željah in se odločiti za pot, ki vodi do njihove uresničitve. Ti dogodki so tudi dokaz, da lahko posameznik s svojo vizijo pomembno prispeva k njihovi uresničitvi, vendar brez povezovanja vseh, ki so se zavedali pomembnosti odločitve, ki je tlela v slovenskem narodu, tega skupnega cilja ne bi dosegli," je med drugim povedala. "Samo skupaj smo močnejši," je prepričana.