Boris Šuštar toži državo zaradi posledic sojenja

Zaradi posledic, ki naj bi mu jih prineslo sojenje, od države zahteva odškodnino. Višine sicer ni želel razkriti. Po pisanju Dnevnika naj višina zahtevane odškodnine še ne bi bila dokončno določena. Sodnica Vera Gams Premerl je Šuštarja in njegovega pooblaščenca Ivana Stošiča namreč pozvala, naj nekoliko preučita številke, zapisane v tožbi, češ da niso povsem skladne. Na tedenskem razporedu glavnih obravnav, ki ga sodišče objavlja na spletu, pa piše, da je bila tožba vložena za znesek 45 milijonov tolarjev oz. okoli 187.000 evrov. Podoben znesek navaja tudi Večer, medtem ko Žurnal24 piše, da je Šuštarjeva tožba težka 741.000 evrov.

Tožba se nanaša na jemanje podkupnin Šuštarjeva tožba se, kot piše Dnevnik, nanaša na jemanje podkupnin v zadevah Selda Pack in Stilles, zaradi katerih je bil Šuštar leta 2001 obsojen na tri leta zapora. Sodbo je višje sodišče razveljavilo, na drugem sojenju leta 2003 pa je nekdanji državni sekretar dobil dve leti in štiri mesece. Nato pa je višje sodišče kazen pravnomočno znižalo na dve leti zapora zaradi oprostitve v primeru Stilles. Za del, v katerem je bil oproščen, Šuštar zdaj zahteva odškodnino na račun povzročene materialne in nematerialne škode.

O nematerialni škodi ga je sodnica zaslišala v četrtek, materialno škodo pa bo pojasnil na januarski glavni obravnavi.

Šuštarja boleli trije neresnični očitki Šuštar je dejal, da so ga boleli trije neresnični očitki, in sicer ta, da naj bi od družbe Stilles zahteval, naj mu zastonj opremi hišo, očitki o pranju denarja s strani takratnega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Klavdija Stroliga, ter očitek inovatorja iz podjetja Mycycle o izsiljevanju.

Šuštar naj bi zaradi vsega tega zelo trpel, imel pa je tudi zdravstvene posledice, o katerih pa pred novinarji ni hotel govoriti. Sodnici je še povedal, da tudi obsodilni del prej omenjene razsodbe še ni dokončen - zadevo je namreč predal evropskemu sodišču v Strasbourgu.

Kot je sicer poročalo Delo, je višje sodišče 45-letnemu Šuštarju šestletno zaporno kazen znižalo za pol leta. Šuštar bo moral po podatkih časnika poleg tega plačati še 25.000 evrov denarne kazni. Enoinpolletna zaporna kazen Stanislavu Droljcu je prav tako neuradno ostala nespremenjena, iz svojega žepa pa bo moral plačati še 12.000 evrov. Višji sodniki so se razen manjših popravkov strinjali tudi z obsodilno sodbo za soobtožene, ki jim je okrožno sodišče naložilo pogojne kazni.

Boštjana Šobo sojenje še čaka Kot je znano, je bil nekdanji državni sekretar lani na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen na šest let zapora, Droljc na leto in pol zaporne kazni, Jože Praznik, Boštjan Plaznik, Milan Roškarič in Iztok Vaukan pa so si prislužili pogojne kazni. Prvostopenjsko sodišče je namreč pritrdilo ugotovitvam tožilstva, da je Šuštar pri delitvi nepovratnih sredstev ministrstva nelegalno prišel do večje premoženjske koristi. Umazano delo na terenu sta zanj opravljala Stanislav Droljc in domnevno tudi Boštjan Šoba, ki pa se je zatekel v Kanado in ga sojenje še čaka.

Šuštar se je sicer kazni želel ogniti s pobegom v Kanado, medtem pa so mu sodili v odsotnosti. Kanadčani so Šuštarja potem, ko je prišel prosit za azil, našim pravosodnim organom po dolgotrajnem postopku izročili oktobra lani, od takrat pa je v priporu.