Nedelja, 7. 2. 2021, 22.39
3 leta, 9 mesecev
Bo Slovenija kmalu očiščena reklamnih panojev?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,07
55
Ob cestah, na kmetijskih zemljiščih, javnih površinah in celo na kozolcih po Sloveniji mrgoli oglasnih panojev. Naša okolica je s plakati močno zasičena. Ministrstvo obljublja, da bodo z novim zakonom oglaševanje omejili, ponekod pa v celoti prepovedali. V civilni iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev pa opozarjajo na negativne posledice, ki jih prinaša obilica oglasov na javnih površinah.
V javnosti je bilo v zadnjih letih več pobud, da je treba področje oglaševanja urediti in ustrezno omejiti.
Popolnoma prepovedano oglaševanje na kmetijskih zemljiščih
Problematike oglaševanja v prostoru so se lotili na ministrstvu za okolje in prostor, kjer pripravljajo nov zakon o urejanju prostora (ZUREP-3). V predlogu zakona je po njihovih navedbah predvideno, da bi bilo v celoti prepovedano oglaševanje na območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča in se ne nahajajo na poselitvenih območjih (torej v mestih in drugih naseljih).
Prepoved oglaševanja bi veljala tako za postavljanje trajnih kot začasnih objektov, pa tudi za postavljanje naprav ali predmetov, s pomočjo katerih se oglašuje. Dopustno bi bilo le postavljanje začasnih objektov, naprav ali predmetov, ki bi bili namenjeni informiranju v času prireditev, še navajajo na ministrstvu.
Novi zakon bi omejil občine pri oglaševanju
Kot so zapisali, bi omejitve veljale na ravni celotne države, in to ne glede na to, ali občine v svojih prostorskih aktih oglaševanje na zemljiščih zunaj poselitvenih območij (mest in drugih naselij) dopuščajo.
Na poselitvenih območjih pa bi pravila oglaševanja še vedno določale občine v svojih prostorskih aktih. "Pravila oglaševanja na poselitvenih območij bodo občine določile v občinskih prostorskih aktih – občinskem prostorskem načrtu, občinskem podrobnem prostorskem načrtu ali pa v odloku o urejanju podobe naselij in krajine, tako kot je to urejeno že z zdaj veljavnim zakonom o urejanju prostora," so še navedli.
Kdo bo nadziral izvajanje zakona
Kot pravijo na ministrstvu, predlog novega zakona predvideva tudi nadzor nad izvajanjem. "Nadzor in izrekanje inšpekcijskih ukrepov ter kazni za tiste oglaševalske objekte, ki so v skladu z gradbenim zakonom razvrščeni med nezahtevne objekte, ostaja v pristojnosti inšpektorata za okolje in prostor, nadzor nad enostavnimi objekti pa v pristojnosti občinskih inšpekcij. S predlogom ZUREP-3 bomo uredili tudi inšpekcijski nadzor in izrekanje ukrepov ter kazni tudi nad postavljanjem naprav in predmetov (t. i. negradbeni posegi), s katerimi se oglašuje. Tudi to bo v pristojnosti občinskih inšpekcijskih služb," navajajo.
Divji zahod ob cestah in avtocestah
Oglasni panoji pa so problematični tudi ob cestah in avtocestah po Sloveniji. Ker kvarijo našo krajino, zmanjšujejo varnost v prometu in včasih tudi zastirajo pogled, smo vprašanje, ali na tem področju načrtujejo kakšne spremembe, poslali na ministrstvo za infrastrukturo.
Na ministrstvu ocenjujejo, da je področje z vidika zakonodaje s področja cest in pristojnosti inšpekcije za ceste urejeno ustrezno. "Zaradi navedenega na tem področju ne predvidevamo posebnih sprememb, razen manjših uskladitev z drugo področno zakonodajo," so dodali.
Civilno iniciativo veselijo napovedane spremembe
Problematiko reklamnih panojev po Sloveniji ves čas intenzivno spremljajo tudi v civilni iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Kot nam je glede napovedanih sprememb povedal Robert Hočevar, član civilne iniciative, jih veseli, da se je problematika oglaševanja v javnem prostoru vključila tudi v predvidene spremembe zakonodaje.
Novi zakon bo prepovedal oglaševanje na kmetijskih zemljiščih zunaj naseljenih območij.
"Predlog spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih je v delu, ki se tiče ureditev oglaševanja v javnem prostoru, napisan tako, kot smo tudi predlagali, in s predlagano spremembo se v celoti strinjamo," pravi. Prav tako se strinjajo s predlaganimi spremembami zakona o urejanju prostora.
"Plakati ob cestah so nevarni za varnost v prometu"
Jih pa žalosti, da ministrstvo za infrastrukturo oglaševanja v javnem prostoru ne prepoznava kot velikanskega problema, ki ima negativen vpliv na varnost v cestnem prometu. Kot pravijo, veljavna zakonodaja tega ne rešuje zadovoljivo.
Ob vpadnici v Ljubljano je polno reklamnih panojev.
"Zakon o cestah določa varovalni pas, v katerem je raba zemljišča omejena, in sicer v dveh členih ločeno: za državne ceste in za občinske ceste. Varovalni pas se ob državnih cestah po večini upošteva, a se oglaševalci odločajo, da svoje objekte postavijo nekaj metrov zunaj varovalnega pasu, kjer inšpektorat za promet, energetiko in prostor za tovrstne objekte nima pristojnosti. Oglaševanje ob občinskih cestah urejajo občine v svojih prostorskih aktih, in čeprav je tudi za občinske ceste določen varovalni pas, kjer je raba prostora omejena, še vedno lahko dovoljujejo postavljanje oglasnih objektov," pojasnjujejo.
Kot dodaja Hočevar, je na splošno problem v Sloveniji, da za urbani del ni zakonodaje, ki bi kakorkoli omejevala oglaševanje, čeprav tako ministrstvo za infrastrukturo kot agencija za varnost prometa priznavata, da oglaševanje ob cestah zmanjšuje prometno varnost. "Nihče se tudi ne odzove na dejstvo, da tako intenzivno oglaševanje negativno vpliva tudi na zdravje in da smo temu podvrženi vsi. Oglaševanju v javnem prostoru se ne moremo izogniti, niti se ne moremo od njega odjaviti," pravijo v civilni iniciativi.
Pri tem v civilni iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev kot zgled postavljajo zahodnoevropske in skandinavske države, kjer se po njihovih besedah vpliva na varnost in zdravje zavedajo ter imajo s primerno zakonodajo oglaševanje v javnem prostoru urejeno.
Najbolj problematične so mestne občine
Na naše vprašanje, kako ocenjujejo trenutno stanje na področju oglaševanja, je Hočevar odgovoril, da se oglaševanje v javnem prostoru od osamosvojitve Slovenije širi in da do zdaj niso še nikjer zaznali nobene spremembe, ki bi nakazovala na izboljšanje položaja.
Najbolj problematične so mestne občine, ki se tako rekoč požvižgajo na varnost občanov ter njihovo bivalno in zdravstveno počutje, menijo v civilni iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev.
Kot pojasnjuje, občine, ki za oglaševalce zaradi manjše pretočnosti prometa niso tako zanimive, nimajo tovrstnega oglaševanja, na primer občina Jezersko. Podobno tudi večja odmaknjena naselja, na primer na Krasu. "Najbolj problematične so mestne občine, ki se tako rekoč požvižgajo na varnost občanov ter njihovo bivalno in zdravstveno počutje. Poleg že tako nenormalno velike gostote oglasov, ki so predvideni v občinskih odlokih, dodatno postavljajo še oglasne objekte z javno-zasebnimi partnerstvi. Poleg tega same občine kršijo pravila, ki jih z občinskimi odloki o oglaševanju postavijo samr," pojasnjuje Hočevar.
"Naša želja oziroma zahteva je, da državne institucije poskrbijo, da bo tudi v urbanem delu naše lepe Slovenije poskrbljeno za varnost, zdravje, kakovostno bivanje ter dobro počutje državljanov in konec koncev tudi zunanjih obiskovalcev," dodajajo v civilni iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev.
55