Janez Janša
Luka Dončić
Nedelja, 25. 8. 2024, 22.26
48 minut
Analitika o odločilnem, tretjem letu vladnega mandata
Bo Golob v drugem polčasu poletel ali strmoglavil?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Robert Golob je po evropskih volitvah, sicer z veliko izgubljenimi glasovi, Gibanje Svoboda ohraniti kot nesporno najmočnejšo stranko levo od sredine. Po drugi strani ni izpolnil predvolilnih obljub in je zelo hitro in po nepotrebnem zapravil politični kapital, analizira Luka Lisjak Gabrijelčič.
Vlada Roberta Goloba je s prvo popočitniško sejo zajadrala v tretje leto mandata, kar pomeni, da ima le še leto dni za sprejemanje pomembnejših zakonov in reform. Četrto leto mandata namreč običajno poteka v senci volilne kampanje in kratkoročnih všečnih ukrepov. Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da je premier Golob v boljšem položaju kot njegovi levosredinski predhodniki in da bo za razplet volitev leta 2026 bolj odločilno dogajanje na desnici z Anžetom Logarjem in Janezom Janšo. Tudi ekonomist Bogomir Kovač se strinja, da bo tretje leto mandata odločilno, in opozarja, da bo vlada prihodnje leto delovala v bistveno slabšem gospodarskem okolju. Zakaj bo sprejeta plačna reforma, propadla pa bo zdravstvena? Zakaj Golob ostaja hegemon na levici? Kako lahko Logar ogrozi Janšo in kaj ima z vsem tem Luka Dončič?
Medtem ko so številni analitiki vladi na začetku leta, ob aferi s pravosodno stavbo na Litijski, že pisali nekrologe, politične razmere dobrega pol leta kasneje kažejo drugačno sliko, opozarja zgodovinar in politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. Koalicija je pokazala odpornost in sposobnost preživetja, predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob pa si je po evropskih volitvah utrdil položaj.
Kaj je Golobu uspelo, kar drugim ni?
"Vsem novim populističnim strankam, ki so se poskušale uveljaviti, je spodletelo. Vesna – zelena stranka ni resna konkurentka Golobu, ki mu je uspelo tisto, kar ni uspelo nobeni levosredinski vladi od Janeza Drnovška naprej, saj je uspel na evropskih volitvah dobiti višji odstotek glasov od katerekoli levosredinske stranke. Predvsem pa je na sredini mandata uspel, sicer z veliko izgubljenimi glasovi, Gibanje Svoboda ohraniti kot nesporno najmočnejšo stranko levo od sredine," analizira Lisjak Gabrijelčič.
To, da nima konkurence na levi sredini, je Golobova zasluga. Sistematično je namreč delal na združevanju liberalnih sil oziroma vključitvi nekdanjih strank Alenke Bratušek in Marjana Šarca v Gibanje Svoboda, nevtraliziral pa je tudi civilno družbo, pravi Lisjak Gabrijelčič in pri tem omeni direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač.
Največji sovražniki so koalicijski partnerji
"Njegov položaj, če ga primerjamo z njegovimi levosredinskimi predhodniki, Šarcem, Mirom Cerarjem, Borutom Pahorjem, Bratuškovo, je močnejši, tudi zato, ker je vendarle uspel vzpostaviti določen nadzor nad državnimi podsistemi oziroma podjetji v državni lasti. Spomnimo se dinamike v Cerarjevi vladi, ko sta obstajali mreži okrog Cerarja in mreža okrog Bratuškove. V tej vladi tega ni. Golob razume, da glavni konkurenti prihajajo od znotraj. Če uspete ohraniti nadzor, se lahko obdržite v sedlu. Za zdaj mu to kar dobro uspeva."
Politični kapital, zapravljen za kozmetiko
Tako Golob v strogo političnem smislu v drugo polovico mandata vstopa relativno močan, drugo pa je vprašanje, kako je izpolnjeval predvolilne obljube. Glede tega je Lisjak Gabrijelčič kritičen, saj je Golob zelo hitro in po nepotrebnem zapravil politični kapital. "Vse morebitne reforme so se zgostile v obdobju, ko je pravzaprav že jasno, da jih ne moreš spraviti skozi. Volitve so tako blizu, da bo vsaka nekoliko nepopularna reforma spodbudila zbiranje referendumskih podpisov, kar je taktika, ki je opoziciji zelo dobro uspela v času Pahorjeve vlade."
Tako je verjetna kakšna kozmetična reforma, tudi reforma plač v javnem sektorju je takšna, meni Lisjak Gabrijelčič. "Poskušal bo ugoditi nakopičenim zahtevam v javnem sektorju in to bo spet bolj političen kot pa strateški manever. Vse možnosti ima, da nekako prijadra do konca mandata, v katerem bo relativno bolj uspešen kot so bili njegovi predhodniki. Bistveno več pa ne bo mogel pokazati."
Gre za paradoks – manj kot Golob dela, bolje je zanj. Namesto številnih reform predsednik vlade zadnjega pol leta skrbi predvsem za svojo javno podobo, čemur je služil obisk tekme Luke Dončića v Dallasu, pravi Luka Lisjak Gabrijelčič.
Kaj ima z vsem tem Luka Dončić?
Analitik se strinja, da gre za paradoks – manj kot Golob dela, bolje je zanj. Tako opozarja na številne napovedi reform, medtem ko predsednik vlade zadnjega pol leta skrbi predvsem za svojo javno podobo, čemur je služil obisk tekme Luke Dončića v Dallasu.
Takšna politika je lahko uspešna, a je njen uspeh odvisen tudi od mednarodnih in gospodarskih razmer v Evropi. "Če bo širša gospodarska in geopolitična slika slabša, potem takšna politika ne bo mogla biti uspešna, tudi volilno ne. Bo pa zdaj, ko je prišlo do stabilizacije na ravni koalicije, glavno vprašanje, kaj se bo zgodilo v opoziciji. Treba bo opazovati, katere poteze bo vlekel Anže Logar."
Logar ne bo glavni akter, a bo škodil Janši
Ni Logar s čakanjem zapravil politični kapital? Lisjak Gabrijelčič se strinja in pravi, da Logar po odličnem rezultatu na predsedniških volitvah nima več možnosti, da bi postal novi glavni politični akter. A kljub temu lahko z ustanovitvijo stranke temeljito pretrese razmerje političnih sil, tudi če na volitvah prejme manj kot deset odstotkov glasov.
Anže Logar lahko ogrozi relativno zmago Janeza Janša na prihodnjih volitvah.
"Zdaj vemo, da bi njegova stranka večino glasov jemala SDS Janeza Janše. Tako je veliko vprašanje, ali bo SDS na volitvah dobila relativno večino, kar se zdi zdaj skoraj vsem samoumevno."
Je plačna reforma s 1. januarjem ogrožena?
Ekonomist Bogomir Kovač ocenjuje, da bo vlada uspela pod streho spraviti reformo plač v javnem sektorju, a je malo verjetno, da bo veljala že s 1. januarjem prihodnje leto. Ta reforma je manj zahtevna od zdravstvene, ki je velik zalogaj, vlada pa nima jasne vizije in načrta, kako jo izpeljati.
Do končnega dogovora o plačni reformi je še kar nekaj ovir. "Kaj bo z delom zdravnikov, kako bo s plačami v pravosodju? Plačni sistem bo na koncu vendarle vzpostavljen, a bo zelo nestabilen, ne bomo dobili robustnega in trdnega sistema. Ne bo nagrajevanja glede na učinke in kakovost dela, torej ne bo variabilnega dela plač. Gre pa tudi za vprašanje fiskalne vzdržnosti - koliko pravzaprav ta plačna reforma stane oziroma ali smo jo v celoti vzeto fiskalno pravzaprav sposobni prenesti," pravi Kovač glede prvih ocen, da naj bi bila reforma vredna 1,4 milijarde evrov.
Vlada bo v težavah, ker je proračun prignala do višine (17 milijard evrov), ki je bila še nekaj let nazaj nepredstavljiva, opozarja ekonomist Bogomir Kovač.
Proračunska bomba bo eksplodirala
Vlada bo v težavah, ker je proračun prignala do višine (17 milijard evrov), ki je bila še nekaj let nazaj nepredstavljiva. Poleg tega je treba sprejeti pokojninsko reformo, financirati lokalno samoupravo, tako da plačna reforma lahko predstavlja proračunsko bombo, ki bo eksplodirala, se strinja profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Leto 2025 bo tudi leto, ko bodo bistveno strožja tudi evropska proračunska pravila, ob tem, da se evropsko gospodarstvo ohlaja. "Post-covidni val, ki je zaradi zavrte potrošnje prinesel ogromno notranjega povpraševanja, se je izčrpal. Evropa je v fazi stagnacije in mi smo njen sestavni del. Makroekonomska slika se poslabšuje, kar na notranjem fiskalnem področju prinaša dodatne zaostritve."
Več škode kot koristi
Kovač tudi meni, da vlada ne bo uspela sprejeti korenite davčne reforme s premoženjskim davkom, ki je zelo zahteven projekt. Če oblast ne zna definirati, kaj želi doseči in to jasno skomunicirati državljanom, ni mogoče pričakovati zelo otipljivih rezultatov, je kritičen Kovač. "Že pred časom sem zapisal, da je glede na trenutno sposobnost vlade, še zlasti finančnega ministrstva, pravzaprav celo bolje, da se kakšnih zelo resnih stvari vlada ne loti, ker bo najbrž naredila več škode kot koristi."
