Ponedeljek, 29. 7. 2019, 18.51
4 leta, 8 mesecev
Bi lahko točo odgnali z boljšimi letali?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,81
8
Junijska in julijska neurja z močnejšimi nalivi in točo so letos že trikrat popolnoma oklestila dele države in po podatkih Kmetijsko-gospodarske zbornice je pri tem nastalo za več kot 11 milijonov evrov škode. Kot pravijo, je v boju proti nevihtam treba okrepiti letalsko obrambo proti toči, za katero zdaj z enim letalom skrbi Letalski center Maribor.
Širše območje Ptuja so letos že trikrat prizadela huda neurje s točo, vetrom in močnejšimi padavinami. Največ škode so povzročila v občinah Hajdina, Ptuj, Markovci, Gorišnica, Dornava, Destrnik, Starše, Poljčane, Makole, Benedikt, Sv. Trojica v Slov. goricah, Cerkvenjak, Lenart ter Slovenska Bistrica, so sporočili iz Kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije (KGZS).
Na Ptuju za 11 milijonov evrov škode
Po zadnjih ocenah, ki jih je predstavil direktor ptujskega dela KGZS Andrej Rebernišek, je na ptujskem območju na 10.689 hektarjev kmetijskih površin nastalo kar za več kot 11 milijonov evrov evrov škode. Največja je na posevkih pšenice pred žetvijo, posevkih koruze, posevkih nepožete oljne ogrščice, v vinogradih, na sadnem drevju, uničene so tudi oljne buče, vrtnine na prostem ter druge krmne rastline, še dodajajo.
Največ škode je toča povzročila prav na Ptuju.
Nujna boljša protitočna zaščita
Slovenija geografsko leži na območju, kjer so zaradi vpliva Jadranskega morja, Alp in celinskega podnebja najugodnejši pogoji za nastanek nevihtnih oblakov. Kot je pred časom za Siol.net dejal Klemen Jevnikar iz sistema Scalar z elektroinštituta Milana Vidmarja, so med najbolj izpostavljenimi območji za nastanek močnih neviht med drugim predvsem okolica Kamniško-Savinjskih Alp, mariborskega Pohorja in Primorska.
Le eno letalo za boj proti toči
Zato je ob vse večji pogostosti močnih neurij s točo po navedbah KGZS nujna okrepitev obrambe proti toči, za katero trenutno skrbi Letalski center Maribor z zgolj enim letalom in pokriva območje severovzhodne Slovenije.
Kljub nekaterim dvomom meteorološke stroke o učinkovitosti letalske obrambe pa je treba poudariti, da se s tovrstnim načinom branijo tako na Hrvaškem kot v Avstriji, zato so na zbornici predlagali, da se opravi primerjalna analiza protitočne zaščite v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem, predvsem pa naj se preveri tudi vpliv njihove zaščite proti toči na vreme v Sloveniji, povzemajo.
Letos opravili kar dvakrat več poletov kot v preteklosti
Kot pojasnjuje Darko Kralj, vodja obrambe proti toči v letalskem centru Maribor, so letos opravili 20 akcij, kar je dvakrat več kot v prejšnjih dveh letih. "Letalska obramba je zagotovo učinkovit način za zmanjševanje škode, ki nastane ob hudih neurjih. Mi smo preprečili kar nekaj nevihtnih oblakov in če primerjamo, da lahko že en nevihtni oblak povzroči milijonsko škodo, potem hitro postane jasno, da stvar deluje," je dejal.
Tako je toča letos popolnoma oklestila pridelek na Krasu.
Za boj proti toči Slovenija nameni 250 tisočakov
Država za izvajanje protitočne obrambe po navedbah Kralja nameni 250 tisoč evrov na leto, kar pa je šestkrat manj od ocenjene ekonomske cene, ki bi jo morala država nameniti za učinkovito delovanje letalske zaščite, ki trenutno varuje območje severovzhodne Slovenije, Podravja in Prekmurja.
Kako sploh izvajajo obrambo pred nevihtami?
Vsak dan od devetih zjutraj do osmih zvečer je v pripravljenosti dežurna posadka, ki jo sestavljajo pilot, kopilot in radarist oziroma, kot pravi Kralj, navigator na tleh. Ta nenehno spremlja radarsko sliko in usmerja letalo na nevihtna območja.
"Da se nevihta približuje, izvemo približno en dan prej, tako da nenehno spremljamo meteorološke elemente: tlak, fronto, temperaturno razliko med jutrom in poldnevom, je pa res tudi to, da lahko nevihtni oblak zraste v nekaj minutah," razlaga Kralj.
Tehnologija ima tudi svoje pomanjkljivosti
A kot dodaja, ima tehnologija, ki jo uporabljajo pri razbijanju nevihtnih oblakov, svoje pomanjkljivosti. "Z našim sistemom lahko delamo samo pod oblakom, kar pomeni, da če se razvije več neviht skupaj, na primer ena s sprednje in druga z zadnje strani, ne moremo več leteti. Težava nastane tudi, če se združita dve nevihti in ob tem nastane multicelica. Vetrovi so takrat premočni, da bi se letelo. Tudi zadnjič, ko je toča oklestila Ptuj, smo sicer leteli, a ker je nastajala nevihta za nevihto, je letalo pristajalo v skoraj nemogočih pogojih, zato je treba biti ob tovrstnih primerih še posebej previden," pripoveduje vodja obrambe proti toči.
Nevihte razbijajo s srebrovim jodidom
Prek radarskih slik najprej opazijo oblake v vertikalnem razvoju, imenovane tudi kumulusi. To so najvišji oblaki, do katerih sploh lahko segajo meteorološki pojavi. Pri letalski obrambi mora ekipa strokovnjakov posredovati, še preden ta doseže višino 21 kilometrov. Kot meni Kralj, je treba zaščitno akcijo začeti, dokler je oblak na približni višini od 15 do 16 kilometrov.
Kot omenjeno, z letalom letijo pod osnovo oblaka, v katerem se nabira vlaga. Med poletom posipajo srebrov jodid, ki v kapljicah naredi dinamično napetost, ta preprečuje nastanek velikih zrn hidrogenega kristala ali, po domače povedano, toče v velikosti medicinske žogice. Ker se med procesom povečata hitrost in trenje, se kristali talijo in razbijejo na manjše delce. Posledica tega je močan dež ali manjša razbita toča.
Če Avstrijci aktivirajo zaščito proti toči, imamo lahko težave mi
Ker se proti toči na enak način borijo tudi v sosednji Avstriji, je še kako pomembno, da nevihtni oblak spremljajo skozi vso njeovo "življenjsko dobo", kar sicer pomeni, vse dokler ima ta energijo in srka vlago iz ozračja, saj se lahko v nasprotnem primeru pojavi dviganje višinskega potenciala oblaka, omeni sogovornik.
"Če Avstrijci na svoji strani preveč dvignejo potencial, imamo mi potem velike težave. Ravno iz tega razloga imamo leta dogovor, da prevzemamo oblake že kar nekaj milj v notranjosti njihovega zračnega prostora. Verjetno bo zdaj treba stopiti v dogovor tudi z Madžari, zato upam, da bo naša zunanja politika kaj naredila za to," je dejal.
Ali to potem pomeni, da Avstrijci s svojo protitočno zaščito pošiljajo svoje nevihtne celice k nam? Kralj pojasnjuje, da je to načeloma odvisno od tega, v katero smer se pomika zračna masa. "Včasih gredo proti Sloveniji, včasih proti Madžarski, ampak v večini primerov gredo proti nam. Nevihte, ki gredo v drugo stran, so razmeroma redke."
S posipanjem ne onesnažujejo okolja
Čeprav pri razbijanju oblakov uporabljajo srebrov jodid, pa ta po besedah Kralja ne onesnažuje okolja. "Noben zavod za zdravstveno varstvo, ki je pristojen za nadzor, nima podatka o tem, da bi bila naša država na zaščitenih območjih obremenjena s srebrom ali jodom. Srebro je težka kovina, ki se ne veže na nič in ga uporabljajo tudi v zdravstvu. Joda pa v naravi primanjkuje. Pri tem je treba opozoriti še na kemični element oksid, ki pa tako ali tako razpade na srebro in jod," pripoveduje vodja in dodaja, da so vsakršni poskusi diskreditacije obrambe pred točo in očitki, da se s tem povzroča ekološke težave, povsem odveč.
Hrvati streljajo nad nas rakete in nam zapirajo sektorje letenja
Trenutno je delovanje obrambe proti toči omejeno na območje severovzhodne Slovenije, ki pa je bilo aktivirano po tem, ko so v osemdesetih letih uvedli prepoved omejevanja toč z raketami (projektili) na mejnem pasu.
Izstrelitev raket je prepovedana, saj lahko letijo popolnoma enako kot raketa zrak-zemlja in lahko vsebujejo še kaj drugega. "Hrvati pa še danes izstreljujejo rakete in nam na primer na mejnem pasu sredi obrambe s točo zapirajo sektorje kontrole letenja. Zunanja politika pa še vedno ni naredila ničesar za to," je dejal.
Po prepovedi uporabe raket se je takrat pojavila iniciativa lokalnih skupnosti več občin. Izrazili so željo, da bi vzpostavili obrambo pred neurji, rešitev pa se je ponudila v letalu. "Letala so v boju proti točo prvi začeli uporabljati Avstrijci, mi pa takoj za njimi. Trenutno z letalom branimo obmejni pas v razdalji petih zračnih milj," razlaga Kralj.
Novo letalo bi stalo manj kot sanacija škode
Čeprav poletne nevihte niso nič nenavadnega, pa po besedah sogovornika postajajo vsako leto bolj ekstremne. "Z letalsko obrambo bi lahko preprečili marsikatero uničujočo točo in škodo, ki ob tej nastane. A na žalost imamo na voljo le eno letalo. Upam, da se bo kdaj našla volja za nakup dvomotornega kompleksnega letala, ki bi lahko letelo nad vrhom oblaka, kot to počnejo Američani in Grki. Letalo sicer nekaj stane, a vseeno manj, kot stane sanacija po toči," pravi.
Poleg letal tudi zaščitne mreže
Po njegovem mnenju bo morala Slovenija prej ali slej začeti vlagati v dodatno opremo, kot je na primer radar, ki bo namenjen samo za potrebe obrambe pred točo. "Zanimivo je, da Avstrijci uporabljajo radarje slovenske proizvodnje, mi pa moramo kupovati uvožene," pravi Kralj in meni, da bi za obrambo peti tisoč kilometrov potrebovali vsaj tri letala. "Potem bo ta obramba primerljiva z avstrijsko."
Ponekod so junijska in julijska neurja povzročila stoodstotno škodo.
Po mnenju vodje se je pred uničujočimi nevihtami najbolje zaščititi z letali in fizičnimi preprekami - varovalno mrežo, ki jo je uporabiti predvsem na trajnih nasadih, zato da vsaj delno zavarujejo kakovost pridelkov. "Škode ob tovrstnih dogodkih ne moremo preprečiti, jo pa lahko omilimo."
8