Avstrija razmišlja o dodatnem znižanju kvot, Srbija pa o zaprtju meje

Avstrija bo sprejemala le še do 80 prošenj za azil dnevno. Prek meje bo dnevno spuščala do 3.200 oseb, ki bodo izrazile namero, da za azil zaprosijo v kateri od sosednjih držav. Slovenija je napovedala, da se bo prilagajala avstrijskim dnevnim kvotam.

Številčna omejitev vstopa migrantov v Avstrijo v Špilju na meji s Slovenijo je v veljavo stopila ob 8. uri. "Avstrija je med najbolj obremenjenimi članicami EU in je na meji svojih zmogljivosti," je sporočila notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner in dodala, da ne morejo obvladati enakega števila beguncev in migrantov kot lani.

Avstrija razmišlja o dodatnem znižanju dnevnih kvot za sprejemanje migrantov, je povedala ministrica.

Šentilj prazen, zato avstrijske kvote še niso prišle do izraza V Slovenijo danes ni bilo novih prihodov beguncev, zato je tudi namestitveni center v Šentilju, kjer nadaljujejo pot v Avstrijo, prazen. Tam je le 25 oseb, ki so jih avstrijske oblasti vrnile v četrtek. Sameva tudi šotorišče na avstrijski strani mejnega prehoda v Špilju, zato avstrijska uvedba kvot za sprejem migrantov še ni prišla do izraza.

Avstrija pod pritiskom Nemčije? Avstrija je bila zaradi uvedbe kvot deležna kritik v Bruslju. Kancler Faymann odločitev brani, da številka 37.500 sprejetih beguncev letno ni majhna, saj je treba te ljudi integrirati. Avstrija je lani prejela bistveno več prošenj za azil kot Francija in Italija, je ob tem opozoril kancler. Avstrija se je neuradno znašla pod pritiskom Nemčije, naj za štiri tedne odloži izvajanje zaostrenih ukrepov na meji.

Bolj zadovoljna je Merklova z razpravo o migracijah na vrhu Evropske unije. Voditelji so ne samo podprli skupni akcijski načrt Unije s Turčijo, ampak ga tudi postavili za prioriteto pri reševanju migrantske krize.

Cerar vesel zaradi svoje pobude Po besedah Merklove je razprava jasno pokazala na strinjanje vseh 28 voditeljev, da moramo in hočemo varovati zunanjo mejo, da želimo občutno zmanjšati število beguncev in se boriti proti nezakonitim migracijam.

Za Merklovo je bila ključna izjava v razpravi ta, da so voditelji ne samo podprli skupni akcijski načrt Unije in Turčije, ampak ga tudi postavili za skupno prioriteto pri uresničevanju teh ciljev.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je poudaril, da je nujna sinteza različnih pristopov k reševanju krize, saj ni dobre alternative celostnemu evropskemu pristopu.

Slovenski premier Miro Cerar pa je izrazil veselje ob širokem priznanju komplementarnosti njegove pobude za krepitev makedonsko-grške meje. Za Slovenijo je po neuradnih informacijah pomembno, da raste zavedanje, da se čas izteka, da je treba ukrepati in da je slovenski predlog komplementaren ostalim evropskim prizadevanjem za rešitev krize, ki je kompleksna, zato tudi potreba po reševanju na različnih ravneh, ki pa morajo biti dobro usklajene, da bi lahko delovale.