Četrtek, 14. 2. 2019, 19.31
5 let, 2 meseca
Argument: V šolstvu ne potrebujemo revolucije, spremembe pa #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,88
27
Začelo se je z zapisom na Facebooku, nato je peticijo za spremembo šolskega sistema v nekaj tednih podpisalo več kot 22 tisoč ljudi. V njej starši od države zahtevajo šolo, kot je pri nas še ni bilo: osnovno šolo brez ocen in nalog, srednjo šolo pa brez mature. V studiu oddaje Argument so se soočili predstavniki vseh vpletenih strani in ugotovili, da šolstvo ne potrebuje revolucije, potrebuje pa spremembe.
Po mednarodni primerjavi znanja otrok, ki jo že leta opravlja OECD, smo v letih od 2003 do 2012 v vseh treh kategorijah, torej branje, naravoslovje in matematika, izgubljali, leta 2015 pa so se rezultati bistveno izboljšali. Pri znanju matematike so naši šolarji na 14. mestu, pri znanju v naravoslovju na 12. in pri branju na 14. mestu. Pri vseh treh kategorijah dosegamo več kot 500 točk, kar nas uvršča med elitno dvajseterico držav OECD.
V povprečju na lestvici trenutno zasedamo 11. mesto, ki si ga delimo z Irsko. Za nami so vse naše sosednje države, celo Nemčija, Švica in nekatere skandinavske države. Naslednje rezultate testiranj PISA pričakujemo prihodnje leto in najbrž bodo dodobra vplivali na pripravo nove šolske strategije.
Njej sta se v studiu pridružila tudi desna roka šolskega ministra, državna sekretarka Martina Vuk, in upokojeni dolgoletni osnovnošolski ravnatelj Dušan Merc, ki peticiji očita poskus poneumljanja slovenske šole.
Pozneje so v studiu sodelovali še član vladnega strokovnega sveta za izobraževanje, psiholog Kristijan Musek Lešnik, ki pravi, da šola, kjer je povprečje 4, ni prezahtevna, ter Tone Meden, oče petih otrok in predsednik Zveze aktivov svetov staršev, ki podpisnike peticije opozarja, naj šole ne jemljejo kot zarote proti svojim otrokom, ker to ni.
V studiu so gostili tudi dijakinjo Edvino Dedić, ki meni, da lahko šolo otrokom še najbolj zagrenijo prav starši.
Začetek dela oddaje o šolstvu si lahko ogledate v naslednjem posnetku od 35. minute naprej:
Kristjan Musek Lešnik je uvodoma povedal, da meni, da mora šolstvo spreminjati, torej popravljati in obnavljati stroka, pri čemur je dobrodošlo, da so vključeni tudi starši in otroci. "Je pa po drugi strani res, da s šolskim sistemom, kakršen je, nismo popolnoma zadovoljni, to ni samo slovenski pojav, o tem, kaj narediti s svojimi šolami, se v tem trenutku sprašujejo po vsem svetu," je dejal psiholog.
Na vprašanje, ali je presenečen, da je peticija prejela toliko pozornosti ministrstva, je Musek Lešnik odgovoril, da je šokiran. "Šokiran sem, še posebno glede na to, da je bilo v zadnjih petih ali več letih cel kup pobud, na primer Zveze aktivov svetov staršev, združenja ravnateljev, učiteljev in ne nazadnje tudi staršev. Tudi sam sem kot starš in strokovnjak precej napisal na to temo, pa ni bilo odziva, zdaj pa je peticija dosegla toliko."
Vukova: Pogovarjamo se prav z vsemi, ker je tako prav
Martina Vuk z ministrstva je na to dejala, da verjetno ni tako šokiran ob pozornosti, ki jo peticiji namenja ministrstvo, temveč verjetno nad tem, koliko se javnost ukvarja z zadevo.
"Pogovarjamo se z vsemi deležniki, ker se nam zdi, da je tako prav. Tudi z gospodom Muskom sem se kar nekajkrat pogovarjala in se bom še naprej udeleževala tudi strokovnega sveta, ker se nam zdi to izjemno pomembno. Strokovni svet je tisto kompetentno telo, ki je na eni strani svetovalno telo, na drugi pa ima zakonsko določene pristojnosti: kaj sprejemajo, o čem odločajo, kaj potrjujejo. Če ni vzpostavljen ta dialog, je vse brez zveze, zato lahko trdim, da si tudi na ministrstvu izjemno želimo dobro sodelovanje, pa ne le tega, da se dobro razumemo, temveč, da dosežemo tudi napredek," je dejala Vukova.
Meni, da v šolstvu ne potrebujemo revolucije, potrebujemo pa spremembe. "Čas se spreminja, ljudje v njem se spreminjamo, naš način življenja se spreminja in tudi šolski sistem mora temu slediti. Zagotovo bodo nekatere spremembe še v tem mandatu," je napovedala.
"Mi se pogovarjamo z vsemi deležniki, ker se nam zdi, da je tako prav. Tudi z gospodom Muskom sem se kar nekajkrat pogovarjala in se bom še naprej udeleževala tudi strokovnega sveta, ker se nam zdi to izjemno pomembno," je dejala Martina Vuk.
Šramova: Naj se sliši tudi starše in otroke
"Do zdaj se je zelo veliko upoštevalo strokovnjake, akademike, stroko. Zdaj pa smo mi prvi, ki želimo, da se bo slišalo tudi starše in otroke," je dejala Nataša Šram, ki ji je v preteklih dneh uspelo zbrati skoraj 22 tisoč podpisov podpore. Otrok v osnovni šoli še nima, vodi pa društvo, ki želi postati alternativa klasičnemu Svetu staršev.
Na vprašanje o tem, od kod črpa vedenje o stanju v šoli, je odgovorila, da se v društvu veliko pogovarjajo tako s starši, otroki kot z učitelji, ravnatelji in ljudmi, ki izvajajo strokovna usposabljanja za učitelje.
Meden, predstavnik svetov staršev, je dejal, da imajo tudi sami svoj dokument, v katerem je navedenih sedem točk, a so nekatere morda obsežnejše. "Tisto, kar ugotavljamo tudi s poročili s terena, je, da bi morali biti pozorni na vsebino učnih načrtov, to pregledati in jo optimizirati, prav tako s tem povezano količino domačega dela. Opozorili smo na učbenike kot podporo temu, navedli smo zagotavljanje kakovosti v osnovni šoli, strinjamo se, da je treba posvetiti pozornost otrokom s posebnimi potrebami," je opisal točke, v katerih se v Združenju aktivov svetov staršev strinjajo s peticijo društva Svet staršev.
Točka, v kateri se s peticijo zagotovo ne strinjajo, pa je nacionalno preverjanje znanja. To vidijo kot enega od ključnih instrumentov kakovosti v šoli.
Srednješolka: Veliko napak v sistemu ustvarjajo tudi starši in otroci
Dijakinja Edvina Dedić meni, da ima šolski sistem tudi napake, in se s tem delom strinja, po drugi strani pa meni, da veliko napak ustvarjajo prav otroci in starši. "Po eni strani so tisti učenci, ki se jim ne ljubi delati in za to krivijo šolo, učitelje, ravnatelja, po drugi strani so pa tudi starši, ki na otroke pritiskajo, da morajo imeti samo petice, da morajo biti najboljši, z odličnim učnim uspehom. Ocene so z razlogom od ena do pet, to ne pomeni, da moramo biti vsi odlični," je dejala srednješolka.
Psiholog: Otroci so pod stresom, ker so obremenjeni z nesmisli
"Jaz ne kupim teze, da so učenci preobremenjeni, verjamem pa, da imajo starši velikokrat takšen občutek. Starši dobijo otroke popoldne domov po tistem, ko pridejo iz šole in imajo za sabo že tri ali štiri ure matineje pred zaslonom telefona in tako naprej. Mislim, da imamo vsako leto še en referendum o obremenjenosti otrok, in to je takrat, ko se otroci vpisujejo na neobvezne izbirne predmete v osnovni šoli. Imamo šole, kjer se 90 odstotkov otrok prijavi na predmete, ki so izbirni, niso pa obvezni. Prepričan sem, da če bi bili ti otroci preobremenjeni s šolo, tega ne bi izbirali, niti ne bi starši tega podpirali," je menil psiholog.
"Prepričan sem, da če bi bili ti otroci preobremenjeni s samo šolo, ne bi izbirali izbirnih predmetov, niti ne bi starši tega podpirali," meni psiholog.
"Menim, da je zadeva obratna in da šola morda otroke največkrat obremenjuje zato, ker je preprosto, kot rečejo sami, brez zveze. Včasih smo namreč pod stresom, ko stvari ne zmoremo, ker so pretežke, včasih pa zato, ker so tako nesmiselne, in menim, da bi lahko precej naredili v tem delu," je dejal Musek Lešnik.
Merc: Peticija šolo podreja užitku
Dušan Merc, nekdanji ravnatelj, peticiji Nataše Šram očita, da šolo podreja užitku. Nad njenimi komentarji je bil razočaran, dejal je, da ne ve prav ničesar in da je to enako, kot če bi on govoril o medicini ali atomski energiji. "Stvari je treba vendar prepustiti strokovnemu svetu," je dejal Merc.
Dušan Merc, nekdanji ravnatelj peticiji Nataše Šram očita, da šolo podreja užitku.
Učenje računanja, pisanja in branja je bilov nemškem jeziku, zaradi kmečkih opravil pa so šolske klopi, razen pozimi, bolj ali manj samevale. Učitelji so imeli precej slabe plače, tako da so se morali ukvarjati še s kakšno postransko dejavnostjo, bili pa so oproščeni vojaščine.
Avstro-ogrski model šole so začasno prekinile Ilirske province in otroci so se prvič učili slovenske besede, a po obdobju Ilirskih provinc se je v šole vrnila nemščina.
Naslednjo prelomnico je prinesla država SHS, ko smo Slovenci dobili prvo univerzo. Med drugo svetovno vojno so šolstvo vsak po svoje krojili okupatorji. Vsak okupator je otroke v šoli želel preobraziti za svoj sistem.
Po vojni je prišel izrazit preobat. Vse, kar je bilo katoliškega, je moralo izginiti iz šole. Prvič so se pojavile tudi prostočasne dejavnosti s športom na čelu. V šole so uvedli znamenite pionirčke, ki so izginili z osamosvojitvijo.
Ob prelomu tisočletja se je po 130 letih poslovila še osemletka. Zadnja Bela knjiga o viziji našega šolstva je izšla leta 2011, do leta 2021 pa mora Slovenija dobiti novo.
27