AmCham: V Sloveniji moramo hitro ukrepati

Razvoju umetne inteligence v Sloveniji daje sistemsko podporo nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence, aktivnosti na tem področju pa v državi že izvajamo, je uvodoma spomnila državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifič in dodala, da je cilj to znanje prenesti v prakso.

"Cilj nacionalnega programa je spodbuditi ta prehod oziroma razvoj umetne inteligence, da spodbudimo nastanek storitev in produktov, ki bodo temeljili na umetni inteligenci in da bodo zaživeli v realnem okolju," je dejala in opozorila tudi na to, da moramo pri tem poskrbeti za regulacijo, a ne pretirano, saj bi lahko s tem zavrli razvoj.

Dolenc: Narobe je, da si nova orodja predstavljamo kot "neke pametne robote"

Za varno in kakovostno uporabo novodobnih orodij na področju umetne inteligence, kot je program na osnovi umetne inteligence ChatGPT podjetja OpenAI, se je zavzel tudi fizik in urednik spletnega časopisa za populacijo znanosti Kvarkadabra Sašo Dolenc. Kot razlog za preboj na tem področju je označil pristop do znanja v skupnosti, ki je to razvijala. Tehnologije, ki so pomembne za preboj, so javno deljene, znanja se ni skrivalo, je dejal.

Ob tem je opozoril, da je narobe, da si ta nova orodja predstavljamo kot "neke pametne robote", temveč bolj kot orodja, ki naše ukaze izvedejo na "zelo pameten način". "Kar naenkrat se lahko s podatki pogovarjamo, dajemo določene ukaze, iz njih potegnemo informacije na način, da uporabljamo naš običajni jezik," je ponazoril.

Čeh: Ključna bo agilnost posameznika 

Vzpon umetne inteligence pa bo korenito spremenil tudi trg dela. Kot je poudaril direktor podjetja Red Orbit Andraž Štalec, bo ključna agilnost posameznika, podjetij, države in širše družbe prilagajati se na njih. Z njim se je strinjal tudi generalni direktor podjetja Labena Borut Čeh. Po njegovi oceni bodo zaradi razvoja umetne inteligence najbolj na udaru daru "službe, ki imajo opraviti z ustvarjanjem besedil", saj se bodo te storitve optimizirale.

V luči tega bo treba v Sloveniji dvigniti in okrepiti tudi digitalne kompetence tako med mladimi kot tudi pri drugih generacijah, so poudarili govorci, dotaknili pa so se tudi vprašanja uvedbe obveznega predmeta računalništva v osnovne in srednje šole.

Po besedah Aide Kamišalić Latifič se na ministrstvu za digitalno preobrazbo zavedajo pomembnosti vključitve digitalnih kompetenc v obvezno izobraževanje, pri čemer pa odprto vprašanje ostaja, ali se bo to zgodilo skozi različne predmete ali zgolj obvezni predmet računalništva.

V luči tega je Dolenc poudaril, da bi morali vlagati predvsem v kakovostne učitelje, ki bi znali digitalna znanja vključiti v svoje predmete. Za opolnomočenje učiteljev, ki bi znali uvajati nove metode poučevanja, pa se je zavzel tudi Štalec. Po njegovem mnenju en sam računalniški predmet ne bi bil dovolj, digitalne tehnologije bi bilo treba uvesti v vse pore izobraževalnega sistema, je dejal.

Češko o podjetniški kulturi v Sloveniji

Da bo v prihodnje bistveno, kako bo izobraževalnemu procesu uspelo kombinirati staro in novo, pa je poudaril tudi predsednik uprave Studia Moderna Sandi Češko. Po njegovem mnenju je treba Slovenijo narediti tudi privlačno za tuje strokovnjake, pri čemer je eno ključnih vprašanj, kakšna je podjetniška kultura.

Podelili naziv učiteljica leta 2023

V okviru današnjega poslovnega zajtrka so razglasili tudi dobitnika naziva učitelja/učiteljice leta 2023. Tega je prejela učiteljica Jožica Frigelj z Osnovne šole Ketteja in Murna Ljubljana. Cilj iniciative Učitelj sem! Učiteljica sem! je po navedbah AmCham dati glas učiteljem, ki svoje delo čutijo kot poslanstvo in ki so lahko vzorniki bodočim generacijam učiteljev.

Novice Studio Moderna v škripcih, ga rešuje Darko Horvat?

Novice Češko po prodaji Dormea in Top Shopa: Če bi vsakega preverjal, ne bi sodeloval z nikomer