Ali se moramo res izogibati vsem procesiranim živilom?

Niso vsa predelana živila škodljiva

Med predelana živila uvrščamo vsa živila, ki so bila predelana z različnimi postopki in spremenjena glede na izvorno obliko. Ta živila zato pogosto obravnavamo kot manj zdrava, vendar je to včasih krivično. Med predelana živila namreč uvrščamo tudi tista, ki nastanejo s preoblikovanjem sestavin v živilske izdelke, na primer kruh. Tako je pravzaprav večina živil, ki jih uživamo, do neke mere predelanih. Razlikujemo pa jih glede na to, do kakšne stopnje so predelana.

Minimalno predelana živila, kot so žita in oreščki, so predelana le s fizikalnimi postopki predelave in so brez dodanih aditivov. Srednje predelana živila, na primer vložena zelenjava, so obdelana s postopki za podaljšanje roka uporabe, na primer s pasterizacijo. Ultra predelana živila, na primer sladice, so pogosto energijsko bogata in hranilno revna. Pri nakupovanju se osredotočite na nepredelana, minimalno ali srednje predelana živila. Vnos ultra predelanih živil pa omejite oziroma jih uživajte manj pogosto ter v manjših količinah.

Ultra predelana živila naj bi uživali v omejenih količinah. Foto: Spar

Za ultra predelana živila velja pravilo manj je več

Zakaj so ultra predelana živila škodljiva? Zanje je običajno značilna nizka vsebnost vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin, obenem pa vsebujejo veliko maščob, sladkorja in soli ter imajo zato visoko energijsko vrednost. Z uživanjem ultra predelanih živil v kratkem času zaužijete veliko količino energije. Posledice se lahko kažejo kot podhranjenost zaradi pomanjkanja nujno potrebnih hranilnih snovi in debelost zaradi presežka energijskih hranil. Prekomerno uživanje ultra predelanih živil lahko dolgoročno vodi tudi do nastanka metabolnega sindroma, ki ga spremljajo povišan krvni tlak, visoke ravni maščob in holesterola v krvi, kar lahko močno poveča tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa II in nekaterih vrst raka.

Kljub temu pa lahko tudi ultra predelana živila v manjših količinah postanejo del pestre in uravnotežene prehrane. Če uživate pretežno živila z manj maščob, soli in sladkorjev, ki vsebujejo prehranske vlaknine in beljakovine, ter zelenjavo in sadje, vam kakšen priboljšek ne bo škodil.

Obroke si pripravljajte sami, saj boste tako lahko nadzorovali, katere sestavine boste uporabili. Foto: Spar

Ta predelana živila je priporočljivo uživati

Če se želite prehranjevati uravnoteženo, si obroke pripravljajte sami. Tako boste lahko nadzorovali, katere sestavine boste vključili v obroke in na kakšen način boste obroke pripravili.

Med predelanimi živili so nekatera zelo koristna za nas. Izbirajte osnovna, minimalno in srednje predelana živila, kot so zelenjava, moka, kosmiči, nerafinirana olja itd. Iz teh sestavin lahko pripravite na primer odlično piščančjo obaro s hitrimi žličniki ali solato iz mladega krompirja in stročjega fižola. Poleg tega je zelo priporočljivo jedilnik popestriti tudi z živili, predelanimi s postopki, ki lahko hranilno sestavo živila celo obogatijo. Takšen postopek je na primer fermentacija, kjer ob pomoči različnih mikroorganizmov nastajajo številne koristne snovi. Fermentirana živila, kot so kislo mleko, jogurt, kefir, kruh z drožmi, različna fermentirana zelenjava (na primer kislo zelje, kisla repa itd.), naj se zato čim večkrat znajdejo na vašem krožniku. Privoščite si na primer solato s kislim zeljem, tepko in korenjem ali bujto repo. Najbolje je uživati sveže pripravljene jedi. Seveda pa je zelo pomembno tudi, da so živila, ki jih uporabljate, sveža in kakovostna.

Viri: 

1. Prehrana.si, Ali poznamo predelana živila?, dostopno na: https://www.prehrana.si/clanek/457-ali-poznamo-predelana-zivila?highlight=WyJwcm9jZXNpcmFuYSIsInppdmlsYSIsInByb2Nlc2lyYW5hIFx1MDE3ZWl2aWxhIl0=

 Naročnik oglasnega sporočila je SPAR.