Ali lahko Cerkev pomaga rešiti plače v javnem sektorju?

Na Hrvaškem te dni poteka akcija civilne iniciative Glas razuma – Pokret za sekularnu Hrvatsku, ki od vlade in njenega predsednika zahteva, da začne namesto nižanja plač v javnem sektorju rezati stroške pri financiranju verskih organizacij. Niso pa samo na Hrvaškem prepričani, da je treba tu najprej varčevati. Tudi v Sloveniji obstaja podobna pobuda.

30 tisoč podpisov v Sloveniji Koalicija za ločitev države in cerkve zbira podpise za obdavčitev Katoliške cerkve. Praktično enak predlog so že posredovali vladi in parlamentu. "Podoben predlog kot je hrvaški, smo mi v sredini leta 2012 že posredovali vladi in parlamentu, vendar ta dva organa nista odgovorila na našo zahtevo za odpravo državnega financiranja Rimskokatoliške cerkve, ki jo je podprlo več kot 30 tisoč ljudi. S svojim molkom oba organa tako kršita našo ustavno pravico do peticije, ki zahteva vsebinski odgovor v primernem roku, ki pa je seveda že zdavnaj potekel," pravi Vlado Began, član in pravni zastopnik Koalicije za ločitev države in cerkve.

Kot smo že omenili, njihova koalicija že organizira novo peticijo, ki poteka od 19. novembra 2012. Do zdaj so zbrali že okoli 17 tisoč podpisov, od tega je nekaj čez 12 tisoč elektronskih, preostalo pa so lastnoročni podpisi. Podpise bodo zbirali nekje do sredine tega leta, nato pa jih bodo predali vladi in DZ-ju. Predaja bo vsekakor pred letošnjimi počitnicami.

Koliko bi Slovenija privarčevala? Begana smo vprašali, koliko bi Slovenija s tem privarčevala oziroma ali bi lahko s to potezo obdržali maso za plače v javnem sektorju. "To je težko reči. Če bi obdavčili vse prihodke cerkvene sfere in vse njene nepremičnine, in to po poštenih odstotkih, torej odstotkih, ki bi bili prilagojeni dejstvu, da je Katoliška cerkev izjemno bogata organizacija, bi lahko država dobila kar nekaj milijonov, če ne nekaj deset milijonov dodatnih sredstev, ki bi jih lahko uporabila za socialne programe," pravi Began. Tudi sindikate smo vprašali, kaj menijo o tej temi. Odgovor je bil, da Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije te tematike ni obravnavala.

Povejmo, da se v državnem proračunu zagotavljajo sredstva za stroške dela zaposlenih pri neposrednih uporabnikih državnega proračuna (nevladni, vladni in pravosodni organi), in sicer gledano v celoti (integralna in namenska sredstva ter EU-sredstva). Leta 2011 je bilo porabljenih 1.228 milijonov evrov, leta 2012 1.168 milijonov evrov, medtem ko je v sprejetem proračunu za leto 2013 načrtovanih 1.092 milijonov evrov, za leto 2014 pa 1.091 milijonov evrov.

Ne gre za financiranje, ampak za finančno pomoč V Katoliški cerkvi v Sloveniji poudarjajo, da država ne financira niti Katoliške cerkve niti drugih cerkva in verskih skupnosti, pač pa omenjenim subjektom zaradi njihove splošne koristnosti lahko finančno pomaga. To je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi glede ustavnosti Zakona o verski svobodi. Pravijo tudi, da kar nekaj davkov tudi sami že plačujejo. Koliko, nimajo podatka: "Podatek, kolikšna je vsota posameznega davka, ki so ga lani plačale posamezne cerkvene pravne osebe, ni na voljo. V Cerkvi na Slovenskem ne vodimo skupnih evidenc o prihodkih in odhodkih posameznih cerkvenih pravnih oseb, ker vse pravne osebe znotraj Cerkve uživajo določeno stopnjo avtonomije na podlagi določb kanonskega prava. Vsaka pravna oseba v Cerkvi torej vodi svojo evidenco."

Še vedno pa velja šesto poglavje Zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984, ki določa, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne plačuje za stavbe verskih skupnosti, ki jih te uporabljajo za svojo versko dejavnost. Verske skupnosti so torej oproščene plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, vendar samo za tista zemljišča, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost.