Ali KPK upravičuje svoj obstoj?

V teh dneh mineva deset let, odkar je Slovenija dobila Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Organ, ki je pred tem nekaj let deloval kot urad, duhove buri od ustanovitve naprej. KPK je v svojem dozdajšnjem delovanju s prstom pokazala že na marsikatero koruptivno dejanje, odkrila marsikatero nepravilnost in okrcala marsikaterega politika.

A vsakič znova se obravnavane osebe na ugotovitve komisije odzovejo negativno. Po drugi strani so do obstoja, načina delovanja in pristojnosti, ki jih ima KPK, mnogi kritični. Tudi tisti znotraj komisije, če sklepamo po anonimki, ki je v sredo prišla v javnost in v kateri so obširne navedbe o tem, kako komisija zaradi slabih odnosov med vodstvom ne deluje, kot bi morala.

O tem, kakšno KPK imamo danes in kakšno bi potrebovali, smo se pogovarjali z nekdanjima predsednikoma tega organa: Boštjanom Penkom in Dragom Kosom.

Organiziran boj proti korupciji se je v Sloveniji začel leta 2001, ko je bil ustanovljen predhodnik današnje KPK, urad za preprečevanje korupcije. Njegov direktor je postal nekdaj sodnik, tožilec, zdaj pa odvetnik Boštjan Penko.

Na vprašanje, katere so nujne in ključne spremembe, tudi v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, da bi bilo delo KPK uspešnejše, Penko odgovori z vprašanjem, kaj bi v Sloveniji morali spremeniti, da bi bilo delo KPK uspešnejše.

Penko: Gre za organ, ki se je v sistemu izgubil Penko namreč meni, da KPK ne upravičuje svojega obstoja. "Do zdaj se ni izkazalo, da bi imelo delovanje pozitivne učinke," je prepričan. Po njegovem mnenju gre za organ, ki se je v sistemu izgubil oziroma ni našel svojega mesta.

Komisija, navaja Penko, nikoli ni bila namenjena obravnavi konkretnih primerov, temveč naj bi preučevala, analizirala pojave korupcije: "Pravzaprav se je izjalovil prav ta namen." Pravni vidik te komisije je neurejen, dodaja, saj je širši od pravnega okvira. "Etiko, moralo je težko regulirati s pravom, normami. Kaj v pravnem smislu pomeni, da nekoga označiš za koruptivnega?" se sprašuje.

Po njegovem mnenju se KPK ne bi smela ukvarjati s posamezniki, na eni strani zato, ker ima premalo pooblastil, na drugi strani pa zaradi oseb, ki jih obravnava. "Ko smo se začeli ukvarjati s preprečevanjem korupcije, smo v uradu ugotavljali smiselnost obstoja organa v primerjavi s tistimi, ki imajo konkretnejša pooblastila, na primer tožilstvo in policija. Dejstvo je, da s splošnimi pooblastili ne moreš delovati na konkretni ravni," je prepričan Penko.

Ker KPK ni tipičen državni organ, si njeno delo vsak interpretira po svoje Zato se bolj nagiba k temu, da bi imela KPK podobno poslanstvo, kot ga imajo civilne iniciative, in sicer v smislu ozaveščanja ljudi. "Delo KPK namreč ni tipično delo državnega organa, gre za prazen prostor, saj nima konkretnejših pooblastil," meni nekdanji vodja urada za preprečevanje korupcije. Ravno zato, je prepričan, si delo KPK vsak interpretira po svoje.

Po njegovem mnenju bi bili v boju zoper korupcijo uspešnejši, če bi komisija delovala kot civilna družba v sodelovanju s pozornimi nadzornimi organi, kot so nadzorni sveti, inšpekcije, Banka Slovenije, razne agencije, na drugi strani pa še z represivnimi organi, kot sta policija in tožilstvo.

"Razvoj bi moral iti v to smer. Učiti odrasle ljudi, kaj je prav in kaj ne, kako se dviguje pošta … Koliko časa nas KPK lahko uči tega, če nas do zdaj tega ni nihče naučil? To ni zrelo oziroma doraslo neki demokraciji," pravi Penko, čeprav priznava, da se je pred več kot desetletjem tudi sam zelo zavzemal za boj proti korupciji. "A ker sem ugotovil, da sam proti korupciji ne moreš narediti nič, sem odšel na vrhovno tožilstvo."

Kos: Pooblastila so iz KPK naredila organ, podoben policiji, tožilstvu in sodiščem Ko je bil leta 2004 sprejet zakon o preprečevanju korupcije, je Penkov urad nadomestila KPK, prvi predsednik komisije s šestletnim mandatom pa je postal Drago Kos. Za ključne spremembe za boljše delovanje komisije je treba počakati mnenje ustavnega sodišča, meni.

"Treba je počakati ustavno sodišče, da se bo izreklo glede nekaterih pomembnih določb zakona, ki se nanašajo na pooblastila KPK – te so iz nje naredila organ, zelo podoben policiji, tožilstvu in sodiščem –, nato pa ustrezno temu na novo oblikovati te določbe. Ob tem bo treba na novo napisati še poglavje o lobiranju, odpraviti delitev lobistov na tri kategorije in za vse uvesti enak ali vsaj podoben režim, ter spremeniti poglavje o zaščiti 'žvižgačev', ki jim danes ni tako naklonjeno, kot bi bilo lahko," pravi nekdanji prvi mož KPK.

Nespoštovanje zakonov bi bilo lahko pogubno za KPK Opozarja, da je ena zadeva še pomembnejša od zakonskih sprememb: "To je dosledno, zakonito in strokovno uresničevanje predpisa, kakršenkoli že je. Zlasti KPK kot protikorupcijski organ si ne more dovoliti, da zakona ne bi dosledno uresničevala, še manj pa, da bi šla prek njegovih določb. Oboje bi bilo lahko pogubno," je prepričan Kos.

Sam meni, da KPK ne potrebuje nobenih posebnih dodatnih pooblastil, "dovolj bo že, če bo – s pomočjo ustavnega sodišča seveda – razčistila, kaj od veljavnih pooblastil je v skladu s slovensko ustavo, in potem brez izjem uveljavljala ta prečiščena pooblastila".

Po drugi strani bi lahko imeli še en organ z represivnimi pooblastili. "V tem primeru pa bodo morali KPK seveda napisati pooblastila povsem na novo, pač v skladu z veljavnimi pooblastili slovenske policije oziroma tožilstva."

Politiki vedo, da korupcije nihče ne bo toleriral Kot je znano, politične elite že vse od nastanka protikorupcijskih organov vedno znova, sploh če se posamezniki osebno znajdejo pod lupo KPK, nekako negirajo vlogo KPK, a Kos je prepričan, da so časi, ko bi se morali bati za obstoj KPK, mimo.

"Mislim, da slovenski politiki že vedo, da njihove korupcije nihče več ne bo toleriral, ter da ravno zaradi tega kritizirajo in želijo odpraviti tistega, ki to korupcijo odkriva, to pa je KPK," je prepričan sogovornik.