SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Afera Patria: od koga dacarji zahtevajo 330 tisoč evrov

10

termometer

Patria
Foto: Tina Deu

Afera Patria še nima epiloga. Janez Janša čaka na vrhovno sodišče, družina pokojnega Jožeta Zagožna pa na ustavno sodišče. Medtem se je finančna uprava spravila nad premoženje Zagožnovih.

Medtem ko prvak SDS Janez Janša še čaka na odločanje vrhovnega sodišča o (ne)zastaranju afere Patria, finančna uprava (Furs) od Marije Zagožen, žene pokojnega Jožeta Zagožna, zahteva plačilo 330 tisoč evrov davka.

Gre za drugi postopek, ki so ga uradne institucije v zadnjih dveh letih zaradi zadeve Patria sprožile proti Mariji Zagožen. 

Že aprila lani je specializirano državno tožilstvo po koncu finančne preiskave, ki jo je uvedlo proti Janezu Janši, članom njegove družine in družini pokojnega Zagožna, vložilo tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora proti Mariji Zagožen, njenemu sinu Mateju Zagožnu in hčeri Ani Zagožen.

Razlog: 837 tisoč evrov nepojasnjene razlike v premoženju družine Zagožen. Hkrati je tožilstvo zahtevalo tudi zavarovanje njenega premoženja.

Specializirano državno tožilstvo je že aprila lani vložilo tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora proti Mariji Zagožen (na fotografiji), njenemu sinu Mateju Zagožnu in hčeri Ani Zagožen.

Razlog: 837 tisoč evrov nepojasnjene razlike v premoženju družine Zagožen. Specializirano državno tožilstvo je že aprila lani vložilo tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora proti Mariji Zagožen (na fotografiji), njenemu sinu Mateju Zagožnu in hčeri Ani Zagožen. Razlog: 837 tisoč evrov nepojasnjene razlike v premoženju družine Zagožen. Foto: STA


Morda vas zanima tudi:

-> Kdo so novi odvetniški zvezdniki
-> Kako poslujejo Krka, Gorenje, Telekom, Triglav in druga velika borzna podjetja
-> Kdo si še upa brez mame po svetu? #kolumna


Kaj je družini Zagožen zamrznilo tožilstvo:

- 272.479 evrov na štirih hranilnih vlogah pri BKS Bank v Celovcu, ki so bile v lasti Jožeta Zagožna, po njegovi smrti pa so prešle v dediščino,
- 41.141 evrov na računu Marije Zagožen pri Unicreditu,
- 21.043 evrov na računu Mateja Zagožna pri NLB,
- 5.481 evrov na računu Ane Zagožen pri NLB,
- stanovanjsko hišo v Ljubnem ob Savinji, po Gursu vredno 108 tisoč evrov, v lasti Ane Zagožen,
- 40 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Topniški v Ljubljani, vredno 73 tisoč evrov (Gurs), in garaže v lasti Marije Zagožen,
- 91 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Hafnerjevi v Ljubljani, vredno 135 tisoč evrov (Gurs), v lasti Marije Zagožen,
- 66 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Portorožu in pokrito parkirišče v lasti Mateja Zagožna,
- 66 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Portorožu, vredno 180 tisoč evrov (Gurs), in pokrito parkirišče v lasti Ane Zagožen,
- avtomobil hondo accord 2.2 v lasti Marije Zagožen,
- 68 delnic Petrola v lasti Mateja in Ane Zagožen,
- 1.108 točk podsklada NLB Skladi - globalni uravnoteženi (vrednost 7.424 evrov) v lasti Mateja Zagožna,
- 1.108 točk podsklada NLB Skladi - globalni uravnoteženi (vrednost 7.424 evrov) v lasti Ane Zagožen.

O tožbi višje sodišče do danes ni odločilo, ker Zagožnovi zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora izpodbijajo na ustavnem sodišču.

Dokumenti: denar od Zagožnove terja tudi Furs

Zdaj je premoženje Marije Zagožen tudi pod hipoteko Fursa.

Kot razkrivajo dokumenti, ki smo jih pridobili na Siol.net, je Furs Zagožnovi odmeril plačilo dodatnega davka 330 tisoč evrov. 

Zakaj, uradno ni mogoče izvedeti, saj Furs podatkov o konkretnih davčnih zavezancih ne daje. Furs sicer lahko po zakonu o davčnem postopku posamezniku, torej fizični osebi, odmeri plačilo dodatnega davka, če ima ta sredstva za zasebno porabo in premoženje, ki znatno presega njene napovedane dohodke. 

Marija Zagožen se na našo pisno prošnjo za pojasnila ni odzvala, prav tako odgovora nismo prejeli od odvetniške družbe Čeferin, ki jo zastopa. Nedavno pa se je Marija Zagožen znašla na seznamu davčnih dolžnikov. Nanj Furs uvršča dolžnike, katerih zapadle neplačane davčne obveznosti presegajo pet tisoč evrov in so starejše od 90 dni.

Furs je sicer postopek zoper Marijo Zagožen začel že leta 2014, po naših podatkih pa je prvo odločbo v zadevi izdal junija letos.

Tožilstvo je Jožeta Zagožna obdolžilo terjanja in sprejemanja nagrade, a je kazenski postopek septembra 2013 zaradi njegove smrti ustavilo. Tožilstvo je Jožeta Zagožna obdolžilo terjanja in sprejemanja nagrade, a je kazenski postopek septembra 2013 zaradi njegove smrti ustavilo. Foto: Ana Kovač

Zagožen-Riedl-Wolf

Kot je znano, je tožilstvo Jožeta Zagožna v zadevi Patria obdolžilo terjanja in sprejemanja nagrade, a je kazenski postopek septembra 2013 zaradi njegove smrti ustavilo. Po ugotovitvah kriminalistov je bil Zagožen ključna oseba v komunikaciji med visokimi uslužbenci Patrie in njihovim posrednikom Wolfgangom Riedlom, ta je bil v Avstriji zaradi podkupovanja obsojen na triletno zaporno kazen. 

Po podatkih, ki so jih zbrali finski in avstrijski kriminalisti, je Riedl februarja 2007 v Ljubljano odpeljal kovček z 900 tisoč evri. Šlo naj bi za 30-odstotno predplačilo provizije. V istem obdobju so zabeležili več telefonskih razgovorov in drugih stikov med Zagožnom, Riedlom in poslovnežem Walterjem Wolfom

Aprila 2015 je ustavno sodišče razveljavilo obsodbo Janeza Janše, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkovića in jo vrnilo v ponovno odločanje. Janša je nato v začetku leta na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti glede odločitve o zastaranju zadeve, a to o njej še do danes ni odločalo. Aprila 2015 je ustavno sodišče razveljavilo obsodbo Janeza Janše, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkovića in jo vrnilo v ponovno odločanje. Janša je nato v začetku leta na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti glede odločitve o zastaranju zadeve, a to o njej še do danes ni odločalo. Foto: Matej Leskovšek

Janša še vedno čaka na vrhovno sodišče

Marija Zagožen v zadevo Patria ni bila neposredno vpletena. V obdobju, ko je ministrstvo za obrambo s Finci podpisalo pogodbo o dobavi osemkolesnikov, je službovala na ministrstvu za gospodarstvo, pred tem pa na Slovenski razvojni družbi (SRD). 

Leta 2007 je vodila komisija za prodajo Slovenske industrije Jekla (SIJ), ki jo je država prodala ruskemu Koksu. Čeprav je prodajna cena znašala 105 milijonov evrov, so Rusi sprva na skrbniški račun države plačali kar 70 milijonov evrov več. Računsko sodišče je pozneje ugotovilo, da vlada pri prodaji družbe SIJ ni ravnala učinkovito. 

Aprila 2015 je ustavno sodišče razveljavilo obsodbo Janeza Janše, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkovića v zadevi Patria in jo vrnilo v ponovno odločanje. Janša je nato v začetku leta na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti glede odločitve o zastaranju zadeve, a to o njej še do danes ni odločalo.

Janševa zahteva naj bi se na dnevnem redu vrhovnega sodišča znašla še ta mesec. Z njo si želi prvak SDS vsebinske odločitve v zadevi Patria, torej oprostilne sodbe. 

Tožilci v finančnih preiskavah zahtevajo več kot 20 milijonov evrov

Tožilstva so sicer do sredine leta uvedla 26 finančnih preiskav zoper 103 fizične osebe in 76 pravnih oseb, od tega je specializirano državno tožilstvo odredilo 17 finančnih preiskav zoper 81 fizičnih in 75 pravnih oseb. V finančnih preiskovalnih skupinah tožilci sodelujejo s strokovnjaki finančne uprave, policije, urada za preprečevanje pranja denarja in komisije za preprečevanje korupcije.

Skupna vrednost vseh teh tožbenih zahtevkov znaša okrog 22 milijonov evrov.

V dveh zadevah je bil pravdni postopek pred okrožnim sodiščem v Ljubljani prekinjen, saj čakajo na odločitev ustavnega sodišča glede ustavnosti nekaterih določil zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Tri zadeve so do danes že dosegle epilog.

Premoženje zaplenili tudi trgovcu z orožjem

Ravno v teh dneh je tožilcem po naših podatkih uspelo s tožbo za vračilo nezakonito pridobljenega premoženja proti Senadu Pavlekoviću, ta je bil leta 2013 obsojen na tri leta zaporne kazni zaradi trgovine z orožjem. Prva zaplemba premoženja je tožilcem uspela proti Andreju Laporniku, ki je bil leta 2014 obsojen zaradi trgovine z mamili, druga pa proti mariborskemu gostincu Alešu Bračku, obtoženemu trgovine z ljudmi.

Ustavno sodišče ima trenutno v obravnavi 12 zadev za oceno ustavnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Dve sta zahtevali sodišči, preostale pa posamezni pobudniki, zoper katere tožilstvo vodi postopke odvzema nezakonito pridobljenega premoženja.

Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora na ustavnem sodišu izpodbija tudi nekdanji predsednik uprave Intereurope  Andrej Lovšin. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora na ustavnem sodišu izpodbija tudi nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin. Foto: STA Kdo vse izpodbija ustavnost zakona

Med njimi so nekdanji predsednik uprave Intereurope  Andrej Lovšin, Rudolf Trček, bratranec nekdanjega stečajnega upravitelja Braneta Goršeta, ki je bil sprva obsojen za pomoč pri pranju denarja v stečaju Hidra Koper, na vrhovnem sodišču pa letos oproščen vseh obtožb, in Vlasta Mrčinko, žena nekdanjega ptujskega policista, ki ga v Italiji čaka sojenje zaradi trgovine z mamili. Vsem je skupno to, da so imeli oziroma imajo ogromno premoženja, izvora katerega niso znali pojasniti tožilstvu.

Čeprav so po podatkih iz registra ustavnega sodišča zadeve določene kot absolutno prednostne, najstarejša zahteva za oceno ustavnosti čaka na obravnavo že dve leti. Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad nam je pojasnil, da bo pobude, ki se vsebinsko prekrivajo, ustavno sodišče obravnavalo skupaj, mogoče je tudi, da jih bo združilo. Njihovo obravnavo bo nadaljevalo predvidoma na eni od prvih sej v prihodnjem letu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 100
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin