Afera Patria - kronologija

13. julij 2004: Državni zbor je sprejel splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki je predvideval nakup 135 srednjih bojnih kolesnih vozil. Vozila naj bi predstavljala osnovno bojno sredstvo motoriziranih bataljonov.

20. avgust 2004: Direktorat za logistiko ministrstva za obrambo je z družbo Viator&Vektor podpisal pismo o nameri, v katerem ministrstvo ugotavlja, da je skupina Viator&Vektor lahko ustrezen partner Slovenski vojski pri izvajanju slovenskega oborožitvenega programa za lahka in srednja težka oklepna bojna vozila.

12. junij 2006: Ministrstvo za obrambo je na razpisu za dobavo pehotnih bojnih vozil (oklepnikov 8x8) za Slovensko vojsko izbralo podjetje Rotis, ki zastopa finsko podjetje Patria. Čez pol leta so ministrstvo, Rotis in Patria podpisali pogodbo in sporazum o protidobavah ter vključenosti slovenskega gospodarstva v projekt. Posel je bil vreden dobrih 278 milijonov evrov.

13. maj 2008: Finska policija je v okviru preiskave, ali je Patria podkupovala uradnike, da bi pridobila pogodbe s Slovenijo in Egiptom, priprla dve osebi.

2. september 2008: Finska televizija YLE je predvajala oddajo Resnica o Patrii, v kateri je objavila, da naj bi takratni predsednik slovenske vlade Janez Janša od Patrie prejel podkupnino. Janša je zaradi objave sprožil pravdni postopek, a je na drugi stopnji izgubil.

25. marec 2009: Policija je na več lokacijah po Sloveniji izvedla hišne preiskave. Nekaj dni pozneje so policije Finske, Avstrije in Slovenije podpisale tristranski sporazum, s katerim so ustanovile skupno komisijo, ki naj bi omogočila lažjo izmenjavo podatkov pri preiskovanju suma podkupovanja v zadevi Patria.

15. december 2009: Skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala je vložila obtožni predlog zoper nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca in nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Sodišče ju je pozneje oprostilo.

19. avgust 2010: Ljubljansko okrajno sodišče je potrdilo, da je prejelo obtožni predlog vrhovnega državnega tožilstva zoper več oseb v zadevi Patria. Šlo je za poslovneža Walterja Wolfa, nekdanjega prvega moža HSE Jožeta Zagožna, brigadirja Toneta Krkoviča, direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča in predsednika SDS ter nekdanjega premierja Janeza Janšo.

5. september 2011: Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je začelo sojenje Wolfu, Zagožnu, Krkoviču, Črnkoviču in Janši. Obtožni predlog jih je bremenil kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov patria. Vseh pet je krivdo zanikalo, Wolf in Zagožen sta bila pozneje izločena iz postopka. Prvi je odšel v Kanado, kjer so ga prijeli, a je obravnava izročitve razpisana šele 13. julija, torej mesec dni pred zastaranjem primera. Zagožen pa je po hudi bolezni umrl.

18. januar 2012: Na dunajskem deželnem sodišču se je začelo sojenje peterici, ki je bila med drugim obtožena podkupovanja in industrijskega vohunjenja. Sodišče je sodbo izreklo 5. aprila 2013. Prvoobtoženi Wolfgang Riedl je bil spoznan za krivega v več točkah obtožnice, med drugim za podkupovanje v Sloveniji. Trije soobtoženi so bili oproščeni, Walterju Wolfu pa zaradi odsotnosti sodbe niso izrekli.

5. september 2012: Ministrstvo za obrambo je s podjetjema Rotis in Patria doseglo sporazum o ureditvi razmerij glede nakupa osemkolesnih oklepnikov, po katerem Slovenija ne bo več nabavljala vozil. Slovenija tako ostaja pri 30 patriah.

18. december 2012: Finsko tožilstvo je vložilo obtožnice zoper šest nekdanjih vodilnih uslužbencev Patrie, in sicer zaradi podkupovanja in industrijskega vohunjenja pri prodaji oklepnikov v Sloveniji. Med šestimi obtoženimi so bili nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi, nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Vehicles Heikki Hulkkonen, zastopnik Patrie za Slovenijo Reijo Niittynen, direktor prodaje Tuomas Korpi, glavni finančni direktor Kai Nurmio ter direktor trženja Jarmo Puputti. Zoper Puputtija je tožilstvo sredi procesa obtožbo zaradi zastaranja umaknilo, za preostale pa je okrožno sodišče v Hämeenlinni konec januarja 2014 izreklo oprostilno sodbo; tožilstvo se je na sodbo pritožilo. Finsko prizivno sodišče v Turkuju je 30. junija 2015 dokončno zavrnilo obtožbe.

15. maj 2013: Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil opravljen predobravnavni narok v t. i. zadevi Patria II. Oba obtožena, upokojeni brigadir Peter Zupan, ki mu je tožilstvo očitalo zlorabo položaja, in slikar Jure Cekuta, ki naj bi Zupana napeljeval k zlorabi položaja, sta krivdo zanikala. Sodišče ju je 14. aprila 2014 spoznalo za kriva, slabo leto pozneje je višje sodišče sodbo potrdilo. Cekuta je bil obsojen na štiri leta in štiri mesece zapora, Peter Zupan pa na dve leti in pol.

5. junij 2013: Ljubljanska okrajna sodnica Barbara Klajnšek je Janšo, Krkoviča in Črnkoviča spoznala za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo je obsodila na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.

28. april 2014: Višje sodišče je potrdilo prvostopenjsko obsodilno sodbo v zadevi Patria.

9. maj 2014: Janšev odvetnik Franci Matoz je na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo zoper sodbo, vendar so jo ustavni sodniki zavrgli z ugotovitvijo, da zatrjevane kršitve človekovih pravic niso take, da bi se o tem odločalo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Janša je malo pred odločitvijo ustavnih sodnikov na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, sledila sta mu tudi Krkovič in Črnkovič.

20. junij 2014: Janša je nastopil zaporno kazen, na poti v zapor ga je spremljala množica podpornikov. Janšo so kmalu namestili na odprt oddelek Puščava, julija se mu je pridružil še Krkovič, konec oktobra pa Črnkovič.

30. september 2014: Sestal se je petčlanski senat vrhovnega sodišča. Dober mesec pozneje je postalo znano, da je senat zahteve za varstvo zakonitosti zavrnil. Trojica se je zato obrnila na ustavno sodišče.

21. november 2014: Ustavni sodniki so zadržali sklep o prenehanju poslanskega mandata Janši, zato se je predsednik in poslanec SDS lahko začasno vrnil v poslanske klopi. DZ je namreč mesec dni pred tem zavrnil predlog, da bi Janša kljub pravnomočni obsodbi v zadevi Patria ostal poslanec, nato pa ugotovil, da mu je prenehal poslanski mandat.

12. december 2014: Ustavni sodniki so do končne odločitve ustavili izvrševanje sodbe zoper Janšo, zato je ta lahko odkorakal na prostost. Krkoviču in Črnkoviču enaki prošnji za zadržanje izvajanja sodbe ustavni sodniki dva meseca pozneje niso ugodili.

23. april 2015: Ustavno sodišče je razveljavilo sodbe v zadevi Patria in sklenilo zadevo vrniti v ponovno odločanje na Okrajno sodišče v Ljubljani. Črnkovič in Krkovič sta nemudoma zapustila zapor.

11. junij 2015: Ustavno sodišče je odpravilo sklep o prenehanju poslanskega mandata Janši. Tako mu je bil mandat dokončno vrnjen.

4. september 2014: Zadeva Patria je po odločitvi ljubljanskega okrajnega sodišča uradno zastarala.