27 neustavnih preiskav v parlamentu? Kako bo odločil Miroslav Mozetič?

V slovenskih bankah je v zadnjem desetletju po zaslugi nekaterih spornih posojil nastala večmilijardna luknja. Izginule milijarde je država nadomestila tako, da je denar vzela davkoplačevalcem in ga dala v banke. Z nastalo bančno luknjo se v tem sklicu državnega zbora ukvarja parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar.

Komisija je na mariborsko, celjsko in ljubljansko okrožno sodišče vložila zahteve za zaseg dokumentacije NKBM, Probanke, Banke Celje (danes pridružena Abanki), Factor banke in NLB. Čeprav so bile zahteve enake, sta mariborsko in celjsko sodišče zahtevam ugodili, ljubljansko pa je sprožilo ustavno presojo zakona o parlamentarni preiskavi. Po mnenju okrožne preiskovalne sodnice Deše Cener zakon namreč premalo konkretizira pravila za odrejanje preiskovalnih dejanj in je zato neustaven. Do zahteve se bo danes opredelil državni zbor, saj ga je ustavno sodišče k temu pozvalo do 23. januarja.

Kaj trdi preiskovalna sodnica Deša Cener? Ljubljansko okrožno sodišče je zahteve parlamentarne preiskovalne komisije za zaseg dokumentacije treh bank označilo za presplošne, zato je komisijo pozvalo, da jih ustrezno dopolni, a komisija tega ni storila.

Ob presoji zakonitosti zahteve je sodišče menilo, da je del zakona o parlamentarni preiskavi neustaven. Za odrejanje preiskovalnih dejanj v parlamentarni preiskavi, kot je tudi zaseg dokumentacije, se smiselno uporabljajo pravila iz zakona o kazenskem postopku, a ta so glede na naravo parlamentarne preiskave neprimerna in se jih zato ne da uporabiti. Pravila iz zakona o parlamentarni preiskavi pa so premalo konkretizirana, trdi Cenerjeva, zato zakon ni v skladu z načelom pravne varnosti.

Sodišče o ustreznosti zahteve za odredbo ne sme odločati, če pa meni, da gre za nezakonit ukrep, lahko zahteva odločitev višjega sodišča. A Cenerjeva se je obrnila na ustavno sodišče zaradi splošne presoje zakona, ne pa konkretnega primera. Predsednik preiskovalne komisije Anže Logar je ob tem dejal, da Cenerjeva s tem le ovira delo komisije.

Vlada pritrdila Cenerjevi Državni zbor je pred sprejetjem mnenja o zahtevi za ustavno presojo moral pridobiti mnenje vlade. Ta je z izdajo mnenja odlašala do srede, ko je – v nasprotju s pričakovanjem preiskovalne komisije, da bo zaščitila instrument parlamentarne preiskave – v vsem pritrdila Cenerjevi. Vlada tako meni, da bi bilo treba "posebej urediti pogoje za uporabo preiskovalnih oziroma prisilnih ukrepov iz zakona o kazenskem postopku tako, da bi ustrezali smislu in namenu parlamentarne preiskave".

Tako stališče vlade je deloma napovedal že minister za pravosodje Goran Klemenčič, ko je v odgovoru na Logarjevo poslansko vprašanje oktobra lani dejal, da ni nujno, da imata prav sodišči v Mariboru in Celju, ampak je lahko ravno obratno.

Minister je sicer opozoril, da so se pri delu preiskovalnih komisij že večkrat pojavljale težave, ker naj bi bil zakon o parlamentarni preiskavi slab.

Državni zbor: pravila so jasna, zakon pa v skladu z ustavo Mnenje državnega zbora, ki ga je danes soglasno sprejel odbor za pravosodje pod vodstvom poslanca SD Matjaža Nemca, podkrepljeno s sodno prakso, trditve Cenerjeve zavrača. Ljubljanskemu okrožnemu sodišču najprej očita, da je o zahtevi za odreditev zasega hotelo odločati vsebinsko, česar mu zakon ne dopušča.

Državni zbor tudi meni, da domnevno sporne določbe niso nejasne in nedoločne, če se jih poveže z institutom parlamentarne preiskave in razlaga v skladu z načeli, ki veljajo zanjo.

Odločilo bo ustavno sodišče Mnenje državnega zbora, ki mu bo priloženo tudi mnenje vlade, bo poslano ustavnemu sodišču, ki pa pri odločanju na mnenji ni vezano.

Kaj bo reklo ustavno sodišče pod vodstvom Miroslava Mozetiča? Kaj pomeni to, da je zakon neustaven? Državni zbor je v različnih sklicih imel skupaj že 27 preiskovalnih komisij. Čeprav se z učinkovitostjo ne morejo pohvaliti, saj marsikatera od njih ni končala svojega dela, bi morebitna ugotovitev neustavnosti zakona na rezultate njihovega dela vrgla luč neverodostojnosti.