Četrtek, 21. 1. 2016, 19.22
7 let, 1 mesec
27 neustavnih preiskav v parlamentu? Kako bo odločil Miroslav Mozetič?
V slovenskih bankah je v zadnjem desetletju po zaslugi nekaterih spornih posojil nastala večmilijardna luknja. Izginule milijarde je država nadomestila tako, da je denar vzela davkoplačevalcem in ga dala v banke. Z nastalo bančno luknjo se v tem sklicu državnega zbora ukvarja parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar.
Komisija je na mariborsko, celjsko in ljubljansko okrožno sodišče vložila zahteve za zaseg dokumentacije NKBM, Probanke, Banke Celje (danes pridružena Abanki), Factor banke in NLB. Čeprav so bile zahteve enake, sta mariborsko in celjsko sodišče zahtevam ugodili, ljubljansko pa je sprožilo ustavno presojo zakona o parlamentarni preiskavi. Po mnenju okrožne preiskovalne sodnice Deše Cener zakon namreč premalo konkretizira pravila za odrejanje preiskovalnih dejanj in je zato neustaven. Do zahteve se bo danes opredelil državni zbor, saj ga je ustavno sodišče k temu pozvalo do 23. januarja.
Ob presoji zakonitosti zahteve je sodišče menilo, da je del zakona o parlamentarni preiskavi neustaven. Za odrejanje preiskovalnih dejanj v parlamentarni preiskavi, kot je tudi zaseg dokumentacije, se smiselno uporabljajo pravila iz zakona o kazenskem postopku, a ta so glede na naravo parlamentarne preiskave neprimerna in se jih zato ne da uporabiti. Pravila iz zakona o parlamentarni preiskavi pa so premalo konkretizirana, trdi Cenerjeva, zato zakon ni v skladu z načelom pravne varnosti.
Sodišče o ustreznosti zahteve za odredbo ne sme odločati, če pa meni, da gre za nezakonit ukrep, lahko zahteva odločitev višjega sodišča. A Cenerjeva se je obrnila na ustavno sodišče zaradi splošne presoje zakona, ne pa konkretnega primera. Predsednik preiskovalne komisije Anže Logar je ob tem dejal, da Cenerjeva s tem le ovira delo komisije.
Tako stališče vlade je deloma napovedal že minister za pravosodje Goran Klemenčič, ko je v odgovoru na Logarjevo poslansko vprašanje oktobra lani dejal, da ni nujno, da imata prav sodišči v Mariboru in Celju, ampak je lahko ravno obratno.
Minister je sicer opozoril, da so se pri delu preiskovalnih komisij že večkrat pojavljale težave, ker naj bi bil zakon o parlamentarni preiskavi slab.
Državni zbor tudi meni, da domnevno sporne določbe niso nejasne in nedoločne, če se jih poveže z institutom parlamentarne preiskave in razlaga v skladu z načeli, ki veljajo zanjo.