Petek, 6. 5. 2016, 18.16
7 let, 1 mesec
14 sekund groze, tisoč mrtvih ter opustošeni Furlanija in Posočje (fotozgodba)
Mineva štirideset let od uničujočega potresa, ki je prizadel sosednjo Furlanijo in slovensko Posočje. Šlo je za najmočnejši potres v naši okolici v zadnjih 120 letih.
Tako na slovenski kot na italijanski strani meje se tistega tragičnega večera še živo spominjajo. Bilo je nekaj po 21. uri, ko je zgornjo Furlanijo prizadel prvi potresni sunek. Tla so se silovito stresla, hiše so pokale, ljudje so panično bežali.
Epicenter potresa je bil od takratne jugoslovanske meje oddaljen le 20,5 kilometra, pod goro San Simeone. Najbolj prizadeta mesta v zgornji Furlaniji so bila Humin, Osoppo, Uja, Majano, Pušja vas, Ratenj, Forgaria in Lusevera, na Slovenskem pa Breginj, Podbela, Žaga, Srpenica, Idrijsko, Logje, Kamno, Ladra in Volarje.
V 14 sekundah groze, kolikor je trajal najmočnejši potresni sunek z magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici, je umrlo 987 ljudi. Več kot dva tisoč ljudi je bilo ranjenih, brez strehe nad glavo pa je ostalo več kot 150 tisoč ljudi. V Furlaniji je bilo uničenih 18 tisoč hiš, 75 tisoč pa poškodovanih, potres je močno prizadel tudi lokalno industrijo.
Na slovenski strani meje je potres terjal eno smrtno žrtev, najbolj prizadete vasi so bile v Breginjskem kotu na Kobariškem. Obnova je trajala več kot desetletje, posledice potresa pa so ponekod vidne še danes.
Vas Breginj je bila v potresu skoraj v celoti porušena. Ljudje so izpod ruševin reševali, kar se je rešiti dalo in kar potres ni v celoti uničil. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Avtor: Svetozar Bušić.
Italijanska vasica Buja v Furlaniji jutro po potresu. Potres je v Furlaniji terjal skoraj tisoč življenj, uničenih pa je bilo na desettisoče domov. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Avtor: Nace Bizilj
Prebivalci vasi Buja ob prvih jutranjih žarkih. Ljudje so noč preživeli na prostem, pomoč je šele začela prihajati. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Avtor: Nace Bizilj
Žarišče potresa s stopnjo 6,5 po Richterjevi lestvici je bilo pod goro Monte San Simeone, ki je od slovenske meje oddaljena 20 kilometrov.
Prebivalci Posočja so prvo noč po potresu preživeli na prostem ob ognju. Šele s prvimi jutranjimi žarki so spoznali razsežnost uničenja. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Avtor: Svetozar Busić
Otroci so popotresno noč prespali kar na travniku ob vasi. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Avtor: Svetozar Busić
"Rešil me je Garibaldi," je po potresu za časnik Delo pripovedovala Korenčkova mama iz Idrijskega 51, ki je gledala TV-oddajo o velikem Italijanu, medtem ko se je na njeno posteljo zrušilo kamenje iz zazidanega okna. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Avtor: Svetozar Busić
V Buji bi moral biti dan po potresu na sporedu film z naslovom "La citta verra distrutta all'alba" (Mesto bo porušeno ob jutranji zori). Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Avtor: Nace Bizilj
Ljudje so zasilna bivališča našli pod šotori. Na pomoč so priskočili številni, Zveza tabornikov Slovenije je darovala šotore, družbene organizacije in podjetja pa so na pomoč priskočili z oblekami, počitniškimi prikolicami in najnujnejšimi potrebščinami. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Avtor: Nace Bizilj
O furlanskem potresu spregovorili tudi strokovnjaki Arsa
Obletnice potresa so se danes spomnili tudi na Agenciji RS za okolje (Arso). Po mnenju sodelujočih na razpravi, so posledice potresa pomenile velik izziv za prebivalstvo in strokovnjake. Direktor urada za seizmologijo in geologijo Andrej Gosar je poudaril, da je šlo za daleč najmočnejši potres v naši bližnji okolici v zadnjih 120 letih. "Treba se je zavedati, da se tako močan potres lahko zgodi pri nas in v širši okolici praktično kadarkoli in da moramo biti zato nanj primerno pripravljeni," je izpostavil.
Ina Cecić z urada za seizmologijo in geologijo je dejala, da je bilo na območju, ki ga je stresel potres, veliko hiš, zgrajenih na tradicionalen način. Posledično so bile proti potresom zelo slabo odporne, zaradi česar nekaterih ni bilo mogoče obnavljati, ampak je bila edina rešitev rušenje. Silovitost potresa pa po njenih besedah nakazuje tudi dejstvo, da so ga čutili vse do Baltskega morja.