Petek, 6. 4. 2018, 19.35
6 let
10 tisoč ljudi v Sloveniji brez zdravstvenega zavarovanja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,20
Eno izmed sporočil ob jutrišnjem svetovnem dnevu zdravja se glasi, da bi morali imeti vsi ljudje dostop do zdravstvenih storitev, ne da bi utrpeli finančno stisko. Čeprav je tudi v Sloveniji nujno treba izboljšati učinkovitost zdravstvenega sistema, smo pri nas na področju dostopnosti do zdravstvenega varstva v preteklosti dosegli že kar nekaj pomembnih zmag.
Novinarka: Petra Vehovar/Video: Planet TV
Prvi zdravstveni dom v Sloveniji so leta 1926 zgradili v Lukovici pri Domžalah. Gradnje so se na omenjenem območju lotili zaradi epidemije tifusa, so poročali v oddaji Dan. na Planet TV.
Slovenija je model zdravstvenega varstva v drugi polovici 19. stoletja prevzela po zgledu nemških dežel. "Ta model je med obema svetovnima vojnama veliko pridobil z medicino Andrija Štamparja. Takrat so se pri nas razvili zdravstveni domovi, dispanzerske službe. Nekateri državni poklici so bili takrat že zavarovani, na primer železničarji in učitelji," je pojasnila predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Zvonka Zupanič Slavec.
Univerzalna dostopnost zdravstva pomeni večje zdravje ljudi
Kmetje so se v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja kot zadnji vključili leta 1962, ko so dobili pravico do obveznega zdravstvenega zavarovanja. Omenjenega leta so sicer vsi prebivalci Slovenije dobili možnost, da se zavarujejo.
"Univerzalna dostopnost zdravstvene službe pomeni večje zdravje prebivalstva in višjo produktivnost ljudi. To ni izguba denarja, temveč prispevek k dobrobiti vse družbe," je prepričan dekan medicinske fakultete v Ljubljani Igor Švab.
10 tisoč ljudi še vedno nima zdravstvenega zavarovanja
Med najpomembnejše dosežke v izboljšanju dostopnosti do zdravstvenih storitev Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) uvršča zmage nad številnimi nalezljivimi boleznimi. "To so bile včasih zastrupitve s hrano, črevesne nalezljive bolezni, bolezni dihal in tuberkuloza," je pojasnil Albreht.
Zupanič-Slavčeva med uspehi na tem področju navaja tudi nadzor nad cepljenjem, organizirane zdravstvene preglede ter dispanzersko delo proti tuberkulozi, sifilisu in trahomu. Albreht med odmevnejšimi dosežki v zadnjih dvajsetih letih dodaja še presajalne programe Zora, Dora in Svit, ki so rešili že marsikatero življenje in znižali stroške zdravljenja.
Skrb vzbujajoče pa je, da več kot 10 tisoč ljudi v Sloveniji še vedno nima obveznega zdravstvenega zavarovanja, so še poročali na Planet TV.
