Nedelja, 6. 5. 2018, 20.57
6 let, 6 mesecev
Slovenka, ki je delala na enem najbolj odročnih delov sveta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,94
Tina Šantl Temkiv je 35-letnica, ki že približno deset let živi na Danskem. Lahko bi rekli, da ima enega najbolj zanimivih poklicev, saj kot znanstvenica z letalom zbira vzorce oblakov nad Dansko, občasno pa raziskuje tudi na bolj oddaljenih območjih, kot sta Arktika in Grenlandija.
Na Dansko je pred desetimi leti prišla bolj po naključju. Takrat je vzporedno študirala biologijo in kulturologijo. Zadnjo je že končala, biologije pa še ne. Razmišljala je o doktoratu, a v Sloveniji takrat ni bilo na voljo ničesar, kar bi ji bilo dovolj zanimivo. Nekega dne pa se je med njeno elektronsko pošto znašel razpis za doktorat iz atmosferske mikrobiologije na Danskem.
V okviru podoktorskega študija je bila v stiku z Arktičnim raziskovalnim centrom, ki je financiral vzorčenja na Grenlandiji in Arktiki.
Na Danskem začela vzorčiti zrak, oblake in padavine
Prijavila se je na razpis, opravila diplomo iz biologije in po razgovorih so jo izbrali. Preselila se je na Dansko in v Roskildeju v bližini Köbenhavna v okviru svojega doktorata z majhnim letalom začela vzorčiti zrak, oblake in padavine.
Podoktorski študij je dobila na univerzi v Aarhusu, drugem največjem mestu Danske, v katerem živi tudi danes. Pri delu jo zanima vpliv mikroorganizmov na procese v oblakih, kar je povezano tudi s klimatskimi spremembami.
"Na Danskem je prednost, da lahko vzorčiš z letalom na različnih višinah, na Arktiki pa še vedno razvijajo postopke, da bi lahko vzorčili z droni. Včasih sicer vzorčijo z letali tudi tam, a je veliko dražje in bolj zapleteno," pojasni Tina Šantl Temkiv, ki je pri svojem delu veliko v zraku. Na fotografiji je helikopter na Grenlandiji.
Sesalnik – nepogrešljivo orodje pri znanstvenem delu
Pred nekaj leti je njen, žal, zdaj že pokojni kolega z Norveške delal študijo o vzorčevalnikih za mikroorganizme v zraku. V trgovini je nekoč videl sesalnik za astmatike in dela po istem principu kot vzorčevalniki, le da je veliko cenejši. Vključil ga je v študijo in ugotovil, da dela celo veliko bolje od dostopnih vzorčevalnikov.
Na več fotografijah, ki so nastale tako v Grenlandiji kot na Arktiki, Tina uporablja sesalnik, kar vedno izzove številna vprašanja in zabavne komentarje, a sesalnik je že dolgo njen nepogrešljivi del opreme za vzorčenje.
"Žal je kasneje dobil raka in umrl, mi pa smo študijo nadaljevali. Dokazali smo, da ga lahko uporabljamo kot vzorčevalnik in da ima veliko prednosti v primerjavi z dostopnimi instrumenti. Tudi sama ga veliko uporabljam. Ima veliko večji pretok zraka, kar je odlično za arktično okolje, kjer so koncentracije v zraku zelo nizke," pojasni Tina Šantl Temkiv.
Tri tedne tik ob severnem polu
Vzorčenja na odročnih krajih običajno trajajo dlje časa, saj je zelo drago priti tja in hkrati pripeljati vso opremo, zato je treba v določenem obdobju nabrati čim več vzorcev. Na raziskovalni postaji Villum tik pod severnim polom je tako bila tri tedne.
Bila je del prve znanstvene raziskovalne ekipe na raziskovalni postaji Villum.
Kot pravi, je bila to res dobra izkušnja. Zanimivo se ji je zdelo, da si na najbolj odročnem delu sveta, hkrati pa je na postaji še vedno veliko aktivnosti.
"Postaja je krati tudi vojaška baza, kjer vedno biva pet vojakov, imajo pa prostor še za 14 raziskovalcev. Letala morajo ves čas prinašati gorivo za elektriko, hrano itd. Čeprav si na enem najbolj odročnih delov sveta, nimaš vedno tega občutka," o izkušnji pove Tina.
Naokoli so hodili s puško
"Kamorkoli greš, je treba upoštevati varnostna pravila, saj je veliko severnih medvedov, vreme pa je zelo nepredvidljivo. Načeloma ne smeš hoditi sam okrog. Zunaj moraš pri sebi vedno imeti puško. Ves čas je treba spremljati, kaj se dogaja okrog tebe. Če bi videl severne medvede, je treba to sporočiti po radiu, prav tako je treba vedno sporočiti, kje si, kam greš in kdaj se vrneš. Vse je veliko bolj zapleteno, kot bi bilo tu. Tudi zaradi vremenskih situacij," pojasni.
"Tam je tri metre snega in če hočeš kamorkoli priti in s seboj odpeljati še vso opremo, včasih ni lahko. Veliko smo uporabljali motorne sani, s katerimi je najlažje, a tudi z njimi je lahko težava, saj je vžig težji pri minus 20 stopinj Celzija," pravi Tina Šantl Temkiv.
Ko je proti njej tekel severni medved ...
Ker je delala manj kot štiri kilometre od postaje, je imela posebno dovoljenje, da je lahko na teren hodila sama.
"Takrat se lahko tvoji možgani tudi poigrajo s tabo, saj ves čas oprezaš naokoli. Ker je postaja dosti blizu morja, so vidne tudi ledene gore, hkrati pa je vse prekrito s snegom in so te ledene gore zelo hitro videti kot severni medvedi, še posebej, če si malo nervozen. Enkrat se mi je zdelo, da vidim medveda, ki teče proti meni. Tekla sem proti sankam, zagnala motor in kar se je dalo hitro odbrzela do postaje. Po tistem sem bila kar malo ponosna nase, ker sem odreagirala trezno in mi je bilo v nadaljevanju lažje, ko sem bila sama zunaj, saj sem vedela, da lahko v kritični situaciji odreagiram hitro," je opisala anekdoto z arktičnega terena.
Na vojaški ladji med Grenlandijo in Kanado je raziskovala deset dni.
Tudi na ladji so bili sesalci njena nepogrešljiva oprema.
Ni si predstavljala, da bo na Danskem ostala tako dolgo
Na začetku, ko je prišla na Dansko, se je nameravala vrniti v Slovenijo in si ni predstavljala, da bo ostala tako dolgo. Veliko stvari ji je tam zelo všeč, veliko pa jih tudi pogreša.
Tina Šantl Temkiv s starši, ki so prišli na obisk na Dansko.
"Pogrešam tudi okolje. Stvari, na katere niti ne pomisliš, ko jih imaš. To, da so gore blizu, da je narava, ki si je vajen, dostopna. Sčasoma si v čedalje večjem konfliktu, ali bi ali ne bi ostal. Kar zadeva službo, mi je super, in glede veliko stvari je Danska odlična država. Je zelo socialna, vse je relativno dobro organizirano. Delodajalec plačuje za pokojnino, zdravstvo, zobozdravstvo in šolstvo so zastonj. Velika razlika je tudi to, da vsak študent nad 18 let dobi mesečno 600 evrov podpore od države, poleg tega je študentsko delo plačano pošteno," pove Tina Šantl Temkiv.
Iti ali ostati, odločitev ni lahka
Iti ali ostati, je zanjo zelo težka odločitev. "Po eni strani nikamor več ne pašeš. V svoji novi državi na neki način vedno ostaneš tujec, v svoji izvorni državi se pa tudi odtujiš. Različne stvari te vlečejo na različne konce in to je zelo težka odločitev. Velikokrat se zgodi, da glede Danske nisem tako pozitivna," pojasni občutke.
To pa povezuje tudi s specifiko dela v znanosti. Ker so pogodbe običajno za določen čas, nikoli ne veš, kako dolgo boš v državi še ostal.
"To te ne motivira, da bi se naučil jezika, da bi si razvil stabilno življenje. Nikoli ne veš, ali boš čez eno leto še tu ali ne. Zdaj vem, da bom še nekaj časa tukaj in ker tudi sem že toliko časa, poskušam imeti nek pozitiven odnos do tega. Če imaš občutek, da se boš kmalu odselil, si popolnoma drugače organiziraš življenje, kot če bi imel občutek, da boš ostal. Za to potrebuješ neko kontinuiteto," pravi Tina.
Tina v helikopterju pred Aros art muzejem v Aarhusu na Danskem.
"V tujini ne moreš imeti takšne socialne mreže kot doma"
Pomemben vidik je tudi ta, da v tuji državi nikoli nimaš takšne socialne mreže. Spoznaš ljudi v službi in prek hobijev, nikoli pa nimaš ob sebi nekoga, ki ga poznaš že od majhnega, ali nekoga, ki ga poznaš iz časa študija. Prav tako si po Tininih besedah v tujini del mednarodne skupnosti, ljudje so velikokrat tam le v tranziciji, kar pomeni, da velikokrat ostaneš brez dobrih prijateljev.
"Enega imam v Švici, drugi dober prijatelj živi na Škotskem. Zgodi se ti, da poznaš ljudi po vsem svetu, tu, kjer živiš, jih pa ni toliko," doda Tina, ki meni, da zato tudi nekoliko spremeniš odnos do ljudi.
Tinin mož prihaja iz Belorusije (na fotografiji ob njej in s starši na večerji doma na Danskem). Trenutno dela doktorat. Ko ga bo opravil, se bo prav tako moral odseliti. Dogovorila sta se, da ne bosta živela ločeno, ker je to prevelika žrtev. Za zdaj ostajata še eno leto v Aarhusu. Kaj bo potem, še ne vesta.
"V Sloveniji se mi prijatelji smejijo, ko se opravičujem za pet minut zamude"
Kot pravi, je potrebovala kar nekaj časa, da se je navadila na to, da ljudje vse načrtujejo veliko bolj vnaprej.
"Se pa v nekaj letih tega zelo privadiš. Vseeno ti ostane nekaj te naše spontanosti, a tu tega ni toliko. Tudi v družabnem življenju se ljudje dogovarjajo veliko vnaprej, prijatelja ne moreš kar vprašati, ali gresta na pivo. Takšne stvari načrtujejo tudi po mesec vnaprej in tega se na začetku zelo težko navadiš. V Sloveniji to nikakor ne bi šlo, saj si ljudje tega ne bi znali niti zapomnili," njej najbolj očitno razliko opiše Tina, ki je bila sicer vedno zelo spontana.
S prijatelji na večerji na ladji v Köbenhavnu.
Ker se giblje v akademskih krogih, ima veliko mednarodnih prijateljev. Če povabi na pijačo Danca, zdaj že ve, da se mora za to dogovoriti dva tedna prej, in ji to ne predstavlja več težav.
Danci so tudi zelo točni. "Jaz sem vedno zelo zamujala, na Danskem pa se ne zamuja. Če si povabljen k nekomu domov, ne smeš priti prej, ker je to nevljudno, in ne smeš zamuditi. Ko koga povabiš domov, točno veš, da je tisti, ki bo pozvonil točno ob dogovorjeni uri, Danec. Se mi pa dogaja, da sem veliko bolj točna tudi v Sloveniji in zdaj se mi prijatelji vedno smejijo, ko se zelo opravičujem za petminutno zamudo," se nasmeji.
Kot pravi Tina, so v delovnem okolju medsebojni odnosi zelo dobri. Veliko je sodelovanja in podpore. Okolje je zelo sproščeno. Poleg tega, da raziskuje, tudi predava na fakulteti.
Stanovanje prej najdeš, če ga iščeš s partnerjem
Zelo težko je tudi najti stanovanje. Vsakič, ko nekdo odda oglas, je za stanovanje od 50 do sto ljudi, ki jih stanovanje zanima.
"Jaz sem se že velikokrat selila in prav smešno je, kako dajejo prednost parom. Prav tako so kar nekoliko sumničavi, če jih kontaktiraš v angleščini. Če stanovanje išče par in osebo kontaktiraš v danščini, imaš veliko več možnosti. Ko sva z možem tokrat iskala stanovanje, se mi je prvič zgodilo, da sva bila povabljena na več ogledov. Ko pa iščeš sam, je veliko težje, tu je stanovanjski trg čisto nor," pravi.
V Sloveniji se napoji s svojo individualnostjo, ki na Danskem nima takšne podpore
V Sloveniji je veliko bolj poudarjena individualnost, meni Tina, ki se zelo rada oblači v pisane barve, tudi njeni lasje so rdeči in moderno kratko pristriženi. Na Danskem se vsi oblačijo bolj v črno in sivo.
"V kakšnih trenutkih sem čutila določen pritisk, ker je tu populacija precej uniformna. V Sloveniji lahko izstopaš in to ni posebno, ker izstopa veliko ljudi. Glede svojega videza nisem nikoli dobivala posebnih komentarjev, tu pa so ga, na začetku, ko sem prišla, ljudje ves čas komentirali. Se mi zdi, da se zato kar malo spremeniš, ker v okolju preprosto ni te podpore. Ko pridem v Slovenijo, se kar napojim, ker sem lahko v svojih barvah."
Tina ima zelo rada barve, še posebej zeleno. Na Danskem jih ne uporablja v tolikšni meri kot doma v Sloveniji, kjer je okolje za individualnost bolj odprto.
