Slovenec, zaradi katerega Američani poznajo slovenski film, polko in kranjske klobase

Do predsedniških volitev v ZDA, ki bodo 8. novembra, bomo v rubriki o Slovencih v tujini predstavili uspešne Slovence različnih generacij – tiste, ki so bili v ZDA že rojeni, ali tiste, ki so šli tja pred kratkim.

Joe Valenčič je svojo poklicno pot po diplomah iz oblikovanja in zgodovine začel kot kustos v mestnem muzeju v Clevelandu, od takrat pa se ukvarja s trženjem in oglaševanjem. 20 let je delal v založništvu, šest let pa za enega vodilnih podjetij na svetu za športni marketing in organizacijo športnih dogodkov International Management Group (IMG).

V tej službi se je spoznal z različnimi športnimi disciplinami z vsega sveta. Organizirali so tekmovanja za tenis, golf, formulo 1, hokej ali golf v Južnoafriški republiki, ustanovili so košarkarsko ligo na Kitajskem. Gostili so svetovno znane športnike, kot sta na primer teniška igralka Martina Navratilova ali dirkač formule 1 Ayrton Senna.

"Nikoli nisem srečal Monike Seleš ali Andreja Agassija, sem pa delal z njunima menedžerjema. Imeli smo tudi stike s Slovenijo, saj smo delali za Zlato lisico in Jureta Zdovca," ponosno pove. 

Slovenec iz ZDA, ki ga poslušajo po vsem svetu

Joe Valenčič v New Yorku o Slovencih v ameriški glasbi

Slovenec, ki je vplival na odločitve Bele hiše

Slovenec iz Clevelanda, ki je ob osamosvojitvi klical v Belo hišo, naj priznajo Slovenijo

Noah iz ZDA: Preizkusil sem veliko evropskih držav, a Slovenija je za življenje najboljša

Joe je pomemben vezni člen med Slovenijo, kamor prihaja vsako leto, in ZDA, zlasti na področju kulinarike, polke in filma. Predava o slovenstvu v ZDA, tamkajšnji slovenski kulinariki in Slovencih v ameriškem filmu, sodeluje tudi z Inštitutom za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Foto: STA ,

Slovenskim filmom utira pot v ZDA

Ker ima izkušnje v trženju in je posnel skoraj sto televizijskih spotov in mnogo promocijskih filmov, je lahko ustvarjal tudi sam. Tako sta med drugim nastala dokumentarna filma o slovenski skupnosti v Clevelandu (predstavljen je bil tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu) in muzeju polke.

Sodeluje s Slovensko kinoteko in Slovenskim filmskim arhivom. Bil je scenarist ali soscenarist pri šestih slovenskih filmih. Veliko prevaja in pripravlja podnapise, na primer v filmih Gremo mi po svoje, Slovenka in Nočno življenje.

Joe je dejaven tudi v okviru clevelandskega filmskega festivala, kjer se zavedajo, da je v mestu velika slovenska skupnost in zato po navadi predstavijo vsaj en slovenski film.

Ko je Slovenski filmski center organiziral retrospektivo slovenskega filma v New Yorku, je Joe predstavil slovenske klasike Vesno, Dolino miru, Ples v dežju.

"Američani nas poznajo po naši veseli glasbi"

Oče muzeja polke

Pred 31 leti je soustanovil muzej polke v Clevelandu. Leta 1985 sta se zgodili dve stvari: prvič so podelili grammyja za najboljšo polko ploščo, ki jo je dobil Frank Jankovič, oznanili pa so tudi, da bo svetovni muzej rokenrola v Clevelandu. Torej so pomislili, zakaj nečesa takega ne bi naredili za polko, ki je bila prav tako zelo popularna, pripoveduje Joe.

"Z mojimi izkušnjami sem približno vedel, kako bi to lahko začeli. Danes imamo 1.200 članov po vseh ZDA. Imamo muzej, arhiv, ki ima od pet do šest tisoč slovenskih oziroma slovensko-ameriških plošč," se pohvali. Prirejajo od štiri do pet festivalov polke letno, največji pa je konec novembra. Takrat na tridnevnem festivalu slovenske polke podelijo tudi nagrade za najboljšo ploščo, skupino in glasbenika.

Prispevek o Franku Jankoviču (sinu slovenskih staršev), kralju polke v ZDA (v angleščini):

"To je kot naš Hollywood za slovensko glasbo." Dogaja se v hotelu na glavnem trgu Clevelanda. Obiskovalci pridejo od vsepovsod, več skupin in občinstva pa pride celo iz Nizozemske, kjer je slovensko-ameriška polka pravi kultni hit, pravi Joe.

Zakaj? Plošče s slovensko-ameriško polko je v 50. letih prejšnjega stoletja nemška založba Telefunken izdajala tudi v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem. Generacija, ki je takrat ob tej glasbi odraščala, je zdaj odrasla in ji je ta glasba všeč, poslušalci zbirajo stare plošče. Urednik njihove spletne strani, na primer, je na Nizozemskem.

"Slovensko-ameriška polka je nekaj, s čimer smo Slovenci vplivali na ameriško kulturo. Naši glasbeniki so bili zelo priljubljeni zlasti okoli leta 1950. To je bila glasba, ki je šla po vsej Ameriki. Še vedno pa je popularna recimo v Clevelandu, Chicagu, Pittsburghu, vsepovsod, kjer so etnične skupine." Joe vodi tudi spletni radio, kjer predvajajo slovensko-ameriško polko, poslušalce pa imajo v različnih državah sveta. 

"Američani nas poznajo po kulinariki"

Joe je tokrat prišel v Slovenijo, ker je bil član žirije za ocenjevanje kranjskih klobas. To delo mu nikakor ni tuje, saj je v Clevelandu že več let soorganizator festivala kranjskih klobas, kjer več tisoč obiskovalcev uživa v slovenskih kulinaričnih dobrotah, ki jih pripravijo lokalne mesnice in restavracije, izberejo pa tudi najboljšo kranjsko klobaso.

"Američani nas poznajo kot enoto v ameriškem talilnem loncu, poznajo nas po kulinariki. Marsikateri potomec Slovencev ne zna več slovensko, z veseljem pa v svoji restavraciji ponuja slovenske jedi," pravi Joe in dodaja, da se dobi tudi pivo iz laške pivovarne in slovenska vina.

"Mi smo del vaše zgodbe, radi bi pomagali"

Že 90 let v ZDA deluje slovenska turistična organizacija, ki promovira Slovenijo. Zelo redko pa pride kdo iz Slovenije, potarna Joe. "Mislim, da moram napisati vodič po slovenski Ameriki, da bi privabili čim več turistov iz Slovenije. Ker kamorkoli greš po ZDA, najdeš slovenske kulturne domove, društva, cerkve, restavracije, pekarne, mesnice."

Mama je imela veliko domotožje, oče pa se je v ZDA dobro počutil

Joejevi predniki so se v ZDA preselili že na začetku 20. stoletja. Stari oče je iz vasi Novokračine pri Jelšanah v ZDA prišel leta 1907, čez 13 let pa še njegova žena in dva sinova. Njegov oče se je preselil kot 18-letnik in se čez nekaj let odločil, da se bo vrnil v Slovenijo po nevesto.

Joe je bil v Sloveniji že tolikokrat, da že ne opaža več razlik. Kako pa se počutijo mladi Slovenci iz ZDA, ko pridejo na obisk v Slovenijo? Mnogi v ZDA obiskujejo slovenske šole ali opravijo tečaj slovenščine na spletu. Foto: Urška Makovec

Leta 1930 se je poročil z Joejevo mamo, ki je bila iz sosednje vasi, potem pa sta se preselila v ZDA. Oče ni čutil veliko nostalgije do Slovenije, saj je imel tam kot hlapec težko življenje, v ZDA pa se je dobro počutil, čeprav zaradi gospodarske krize tudi tam ni bilo lahko. Oče dve leti ni mogel dobiti službe. Živela sta v majhni hiši, a počasi sta si kljub zdravstvenim težavam opomogla.

Mama je bila zelo navezana na Slovenijo in vse življenje ni bila prepričana, da je storila prav, ko se je preselila v ZDA. "A vedno je premišljevala, kaj naj bi bilo najboljše za njene otroke, ki jih bo imela. Življenje pod okupacijo ali življenje v ZDA. Odločila se je za ZDA," pripoveduje Joe.

Doma so večinoma govorili slovensko, Joe pa je odgovarjal angleško. Po tem, ko je bil kot petletnik prvič v Sloveniji, pa je vedno govoril slovensko. Da bi slovenščino še izboljšal, se je pozneje udeležil tudi seminarja slovenskega jezika v Ljubljani.

Zgraditi želi virtualno Slovenijo

"Samo v Clevelandu imamo osem slovenskih kulturnih domov, dve župniji in štiri letovišča zunaj mesta. Cleveland je izjema, ker nas je toliko. Zelo smo raznoliki, nekaj se najde za vsak okus," pravi Joe.

Želel bi si zgraditi tudi virtualno Slovenijo, da bi lahko bili povezani z vsemi Slovenci po vsem svetu. "In ne le s Slovenci, tudi s tistimi, ki imajo afiniteto do Slovencev in vsega, kar je slovenskega. Nekateri nimajo nič slovenskega v sebi, a so posvojili slovenstvo in se družijo z nami."

"Zdaj nas povezujeta predvsem glasba in kulinarika. Vsak pozna kakšno besedo, stavek, kletvico. A mladi se še vedno imajo za Slovence. Morda se izražajo s harmoniko, plesom, s članstvom v društvu ali z obiskom Slovenije. Zanje je Slovenija nekaj, o čemer je pripovedovala babica. Ko pa gredo enkrat v Slovenijo, se radi tja vračajo."

Naša zgodovina je del vaše zgodovine. Slovenija bi morala bolj izkoristiti nas v ZDA – podjetnike, zdravnike, znanstvenike, umetnike. Mi bi morali biti kot vezni člen, vhod za ameriški trg, na nas se lahko zanesejo.

Melania je prišla v ZDA in uspela

Melanie Trump kot morebitne prve dame ZDA je vesel zlasti zato, ker prispeva k prepoznavnosti Slovenije. "Melanija je prišla v ZDA, zgradila kariero in uspela. Na svoj način je ameriška zgodba o uspehu. Vsak Slovenec, ki je prišel v ZDA, je izkoristil vse, kar je Amerika nudila – tehnologijo, kontakte, pionirski duh, optimizem, da so lahko uspeli."

Joe pravi, da se pri napovedovanju izida predsedniških volitev ne gre zanašati na ankete, saj pogosto zatajijo, v letošnji kampanji pa bi si želel manj negativne propagande.

Kako bodo volili Slovenci?

"Tradicionalno so bili Slovenci demokrati, ker so bili ti bolj naklonjeni delavcem. Edina izjema je bil George Vojnovič, ki je bil naš clevelandski župan, senator in guverner. Marsikateri Slovenec, ki je bil sicer demokrat, je vsaj enkrat ali dvakrat volil za Vojnoviča. Ta je bil tudi precej sredinski." Danes pa se glasovi Slovencev bolj razpršijo, meni Joe.

"Letošnje volitve so kot vlak smrti ("roller coaster"). Ne veš, kaj se bo zgodilo. A enako si mislijo tudi nekateri Slovenci v ZDA, ki spremljajo slovensko politiko," v smehu pove Joe.

Avanturistični in raziskovalni duh, boj za preživetje, ekonomska stiska, študij, kariera, ljubezen … Različni so in so bili razlogi, zaradi katerih Slovenci že od nekdaj odhajajo v svet. Veliko jih je in vsak nosi drugačno zgodbo o življenju, delu in uspehu. Kako živijo, kaj počnejo, kako gledajo na Slovenijo, kakšne stike ohranjajo z domovino in ali se nameravajo vrniti, pišemo v nedeljski rubriki Novo upanje onkraj meje.

Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na katja.nakrst@tsmedia.si.