Joe Valencic v New Yorku o Slovencih v ameriški glasbi

Valencic se sicer v New Yorku mudi skupaj s slovenskim režiserjem Damjanom Kozoletom, s katerim dokončujeta dokumentarni film o umetniku Bogdanu Gromu. V Clevelandu edini slovenski glasbeni muzej na svetu Dolgoletni predsednik največje slovenske zavarovalniške organizacije v ZDA Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) Valencic je imel podobno predavanje, kot v nedeljo v slovenski cerkvi Sv. Cirila, tudi že v Sloveniji. Med raziskovanjem zgodovinskih materialov mu je glede slovenske glasbene dediščine v ZDA uspelo odkriti številna dejstva, ki jih je na zanimiv način predstavil newyorškemu občinstvu v okviru redne kulturne ure pod vodstvom dr. Silvestra Langa. Podatki o slovenski glasbeni dediščini so sicer večinoma zbrani v doslej edinem slovenskem glasbenem muzeju na svetu "Polka Hall of Fame" v Clevelandu, ki se ponaša tudi z dvorano slavnih rock glasbe.

V Hollywoodu plesali na takte slovenskih pesmi

Prav rock glasba pa je bila na nek način kriva za zaton popularnosti ameriške vrste polke, ki nosi ime po Clevelandu, po ZDA pa jo je najbolj razširil slavni Frankie Yankovic, ki je 15 let pred Frankom Sinatro prodal več kot dva milijona svojih plošč. "Kar ne morem se načuditi, da je na primer tudi filmska igralka Lana Turner nekoč v Hollywoodu plesala na takte pesmi 'Oj Marička peglaj' in druge slovenske pesmi, ki jih je populariziral Yankovich," je dejal Valencic. Yankovic je morda najbolj znan glasbenik slovenskega rodu v ZDA in je tudi osvojil prvega emmyja v kategoriji polke, vendar pa ni edini. Valencic je poudaril, da tudi polka ni edina glasbena zvrst, ki so jo v ZDA pomagali širiti Slovenci.

Dvajseta leta prejšnjega stoletja pomenijo renesanso slovenske glasbe v ZDA Prvi posnetki slovenske glasbe so sicer nastali v ZDA. Valencic je odkril, da je bila to leta 1917 pri družbi "Columbia Records" na ploščo posneta pesem slovenske igralke Avguste Danilove. Prva slovenska radijska oddaja je bila prav tako narejena v ZDA in to pol leta pred tem, ko je radio dobila tudi Slovenija. Dvajseta leta prejšnjega stoletja so pomenila renesanso slovenske glasbe v ZDA, ki se je z Yankovicem nadaljevala v petdeseta leta, nakar je nastopila rock glasba in polka se je umaknila drugim zvrstem. V eni od prvih znanih rock skupin "The Monkeys" je sicer bobnal tudi Slovenec Micky Dolenz.

Valencic je med predavanjem omenil tudi druge ameriške Slovence, ki so prispevali k dediščini glasbe v ZDA, med njimi klarinetista Irvinga Fazolo s pravim priimkom Prestopnik, pevko Cecilijo Dolgan, country zvezdo Lynn Marie Hrovat, kakor tudi Andreo Truden oziroma "True", ki je zaslovela za kratek čas z disco hitom "More, more more", sicer pa je bila še bolj znana kot igralka v trdo erotičnih filmih, pri čemer je med drugim nastopila z Lindo Lovelace v filmu Globoko grlo II.

Zgodba o Bogdanu Gromu

Valencic je povedal, da bo v New Yorku ostal do konca tedna, ko bosta z režiserjem Kozoletom in ekipo dokončala dokumentarni film o slovenskem kiparju in slikarju Bogdanu Gromu, po rodu iz Trsta, ki je v ZDA umetniško opremil med drugim številke sakralne objekte od cerkva do sinagog. Na 34. ulici v New Yorku njegov uspeh med drugim dokazuje velika Armenska katedrala Sv. Vartana, ki vsebuje zgodbo stvarjenja sveta na barvnih oknih, apostole, življenje odrešenika ter zgodovino krščanstva v Armeniji.

Judovski tempelj Emanu-El krasijo njegovi lestenci ter izdelki iz medenine in stekla, v muzeju Staten Islanda, ki je del Newyorške javne knjižnice, je Gromov bronasti kip Čitalci. Njegova dela so tudi v Arizoni, Novi Mehiki, Marylandu, Chicagu, na Floridi, v Kansasu in drugje. Svoj pečat je pustil tudi v slovenski cerkvi Sv. Cirila v East Villageu s križevim potom, tabernakljem ter svetim Antonom in Frančiškom. Njegov kip Straža stoji tudi pred poslopjem slovenskega veleposlaništva v Washingtonu. Grom je prišel v ZDA leta 1957.