Po gradbeni vročici spet aktualen "Turizem smo ljudje"

Slovenski turizem je v letih debelih krav na valu kreditov, evropskih sredstev in gradbenega ekspanzionizma izdatno okrepil svoj nepremičninsko sprostitveni park. Tako izdatno, da so se ob novih priložnostih pojavile tudi težave, ko je treba vračati dolgove, kriza pa je problem samo še zaostrila. Stomilijonske investicije Po podatkih, ki so nam jih posredovali z Direktorata za turizem in internacionalizacijo in sektorja za turizem na Spiritu, je bil investicijski paket od leta 2004 naprej, samo ko gre za skupno vrednost sofinanciranih projektov za turistično infrastrukturo s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, več kot 600 milijonov evrov, skupna višina sofinanciranja pa več kot 162 milijonov evrov. V okviru teh projektov je bilo skupno realiziranih skoraj 8 tisoč novih ležišč in 1800 novih delovnih mest. Samo v novogradnjo ali prenovo objektov v slovenskih termalnih zdraviliščih za uživanje v modernih sprostitvenih storitvah je bilo vloženih za 260 milijonov evrov sredstev, kot so nam sporočili iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Težave z likvidnostjo Kot lahko slišimo, je veliko tega denarja generiranega iz kratkoročnih kreditov, ki pomeni velik pritisk na likvidnost turističnih podjetij. Kar ugotavlja tudi razvpita Vesenjakova študija (za katero je ena od znanih direktoric v turizmu izjavila, da jim je nalila čistega vina), po kateri večina denarnega toka v turizmu gre za odplačevanje kreditov. Nekateri tega ne zmorejo, zato so se že zgodili stečaji (Rimske terme), drugi iščejo rešitev v tujih lastnikih ali pa bo k temu pripomogla sama država s prodajo svojih deležev v turističnih podjetjih. Šibko trženje in promocija Večina slovenskih turističnih delavcev se strinja, da je velik problem slovenskega turizma tudi trženje in šibka promocija, ki bi prispevalo k prepoznavnosti države kot celote. Slednje je pomembno za to, da bodo novozgrajene in razširjene turistične zmogljivosti dobile tudi svoje goste, kar bo pripomoglo k lažjemu odplačevanju dolgov. Te se namreč ne polnijo po pričakovanju, vsaj kar zadeva zdravilišča, se je zasedenost v zadnjih petih letih zmanjšala za 7 odstotkov in je na ravni šestdesetih odstotkov. Na Spiritu menijo, da bodo tudi v prihodnje potrebna nenehna vlaganja v infrastrukturo, kakovostne programe in učinkovite promocijske aktivnosti, saj za pritegnitev in zadovoljstvo gosta ne zadostuje le eden ali dva od naštetih dejavnikov. V prihodnje manj evropskih sredstev? A glede večjih (gradbenih) investicij, razen energetske ali kakšne manjše prenove teh v naših turističnih središčih, kot nam sporočajo, ne načrtujejo. Takšni načrti niso realni tudi ob dejstvu, da glede na usmeritve Evropske komisije, podpore investicijskim projektom, kot je bilo do zdaj, v novi finančni perspektivi 2014–2020, kot sporočajo iz gospodarskega ministrstva, verjetno ne bo. V teh okoliščinah bodo v turističnih podjetjih vlagali v dvig kakovosti storitev, razvoj novih produktov, kadre in promocijo. Seveda tudi te "softwerske" storitve niso poceni in vprašanje je, v kolikšni meri jim bodo, ob že omenjenem vračanju kreditov, kos le obstoječi domači lastniki. Kaj lahko stori država? Kaj lahko storijo turistični delavci? Država se očitno zaveda problema šibke promocije slovenskega turizma (v letošnjem proračunu je za trženje in razvoj turizma namenjenih 7 milijonov in 240 tisoč evrov), na kar jo že ves čas opozarjajo turistični delavci. Na učinke Eurobasketa se ne gre zanašati, čeprav seveda niso nepomembni. Na zahtevo večine turističnega gospodarstva, da se vrne samostojni STO in z večjim proračunom, na gospodarskem ministrstvu za zdaj odgovarjajo le, da bo v delovanju Spirita, ki zadeva turizem, prišlo do sprememb, a da so te še predmet usklajevanja. Kot pomemben adut za slovenski turizem pa ostajajo tudi še t. i. notranje rezerve, kot so odločevalci in drugi zaposleni ter vsi, ki delajo v turizmu. Da v obstoječih okoliščinah prispevajo še bolj inovativne ideje in prijeme, da so po možnosti še bolj prijazni do gostov. Kar pa mogoče tudi, če bodo, še posebej slabše plačani delavci v turizmu (gostinci itn.), tudi bolj zadovoljni pri svojem delu, s primernimi plačami in pogoji za delo. Slogan "Turizem smo ljudje" z vprašanji in izzivi, ki jih odpira, torej še ni za na smetišče zgodovine.