Ljudmila Novak: Ve se, kdo kadruje

Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak je v intervjuju tedna za Planet Siol.net poudarila, da bi morala vlada Alenke Bratušek bolj kot za dvig posameznih davkov poskrbeti, da se oživi gospodarstvo, spodbujati investicije ter ustvariti bolj prijazno poslovno okolje. Novakova poudarja, da očitki, da je NSi pod vplivom SDS, že dolgo časa ne držijo več, ker imajo svoja stališča, ki jih ne spreminjajo glede na to, ali so v vladi ali v opoziciji. To nam potrjujejo tudi nekatere ankete.

Po številnih ugibanjih, kateri davek bo vlada dvignila, se je vendarle odločila za dvig DDV-ja. In to kljub velikemu nasprotovanju strokovnjakov in opozicije, predvsem pa gospodarstva. Dvig davka na dodano vrednost zagotovo ni pravi ukrep. To ni dobro ne za gospodarstvo ne za državljane. Zmanjšala se bo tudi potrošnja in dolgoročno zagotovo ne bo imel pozitivnih učinkov. Seveda je jasno, da državni proračun potrebuje dodatne prihodke, a takšna poteza, ki bo enako obremenila vse državljane in državljanke, ne glede na prihodke, ni dobra in pravična. Vlada Janeza Janše, v kateri je bila NSi trden člen, je to počela bolj selektivno, in sicer na način, da so bili tisti z nižjimi prihodki prizadeti manj, tisti z višjimi pa bolj. Po mojem prepričanju bi morala vlada več narediti na spodbudah za gospodarstvo, premalo pa je tudi ukrepov za zmanjšanje stroškov v javnem sektorju. Treba bi bilo tudi varčevati. Pomoč podjetjem oziroma poroštvo pa nuditi le tistim podjetjem, ki imajo prihodnost in tudi izboljšujejo učinkovitost vodenja podjetja.

Pravite, da bi morali tudi varčevati. A to pot za okrevanje iz krize številni označujejo, da na dolgi rok stanje še poslabša … Ves čas poudarjam, da ne gre za varčevanje, temveč omejevanje prekomernega trošenja. Vsak namreč ve, da v nedogled ne moremo več porabiti, kot ustvarimo. Mi pa smo živeli prek svojih zmožnosti. To moramo zdaj omejiti. Veliko vprašanje zdaj pa je, kam bo šel ves denar od višjih davkov in novih kreditov. Če bo šel za plače v javnem sektorju ali za reševanje brezupnih podjetij oziroma za tekoče delovanje države, nismo naredili nič. Ta sredstva bi morali nameniti za investicije in za nov zagon gospodarstva. Ko pa že govorimo o dvigu DDV-ja, se vidi, da tudi koalicijske stranke niso enotne. Tudi Zoran Janković je v torek povedal, da je odločno proti dvigu nižje stopnje DDV-ja. Očitno to kljub vsemu ni povsem usklajeno znotraj koalicije.

Omenjate Zorana Jankovića. Kakšno vlogo mu pripisujete pri delu nove vlade? Po njegovih izjavah se vidi, da se on Pozitivni Sloveniji ni in se ne bo zlahka odrekel. A tu so še drugi vplivi. Spomnim se, da se je nekdo glede kadrovanja znotraj vlade pošalil, da ima Zares v tej vladi več ministrov, kot jih je imel v Pahorjevi vladi. Torej nova vlada je prepletena s stranko Zares, Jankovićem in strici iz ozadja. Vidi se, kdo kadruje.

Stranke zdajšnje koalicije imajo izjemno različne poglede glede marsičesa. Tudi pri privatizaciji, ki ji nasprotuje predsednik SD Igor Lukšič, podpira pa denimo prvak DL Gregor Virant. Vlada pa je včeraj določila, katera podjetja bi lahko prodala. Je takšen način primeren? V prvi vrsti je slabo, ker je zdajšnja koalicija zavrnila pripravljeno klasifikacijo za prodajo državnih podjetij. Zdaj pa se bo odločalo bolj stihijsko. Če bi imeli klasifikacijo sprejeto, bi se za prodajo odločali ob najboljšem ponudniku, morda ob najboljšem času, ne pa zdaj, ko se bomo odločali za točno določeno podjetje in ga poskušali prodati. Takšna pot je napačna. Glede strankarske neenotnosti pa naj omenim le besede zdajšnjega predsednika državnega zbora Janka Vebra, ko je pred meseci glede prodaje državnih podjetij izjavil, da gre za krajo stoletja. Danes pa se čudim, kako je SD sploh privolila v morebitne prodaje.

Lahko zaradi tega pride do trenj v koaliciji? V vladi Janeza Janše vsaj javno tako nasprotujočih si izjav nismo bili vajeni … Izredno pomembno je, da se koalicijske stranke najprej dogovorijo o svojih stališčih in jih nato enotno sporočajo. Prepričana sem, da je enotnost pomembna, saj z njo lažje potem prepričaš tudi opozicijo, predvsem pa finančne trge. Če tega ni, pa je to zelo težko. Ampak treba je priznati, da smo tudi v prejšnji vladi imeli nekaj težav s tem.

Verjetno mislite Gregorja Viranta. V zdajšnji koaliciji pa izstopa Igor Lukšič. Torej oba predsednika koalicijskih strank, ki nista v vladi. To torej ni dobro. Zagotovo. Nekateri smo že takrat menili, da bi moral biti Virant v vladi, vendar se to ni zgodilo. Podobno je z Lukšičem v tej koaliciji.

Lahko to kakorkoli ogrozi koalicijo? Vsaj za zdaj ne kaže tako. Tudi zaradi tega, ker je interes trenutne koalicije nekje drugje, ne pa v reševanju Slovenije. Glavni razlog, da se je ta koalicija sploh vzpostavila, je dejstvo, da se nekatere stranke bojijo predčasnih volitev, na katerih bi ogromno izgubile.

Za vašo stranko velja prepričanje, da je izjemno blizu SDS. Nekateri celo ocenjujejo, da ste njihova senca. Drži? Ne. Zagotovo ne. Nova Slovenija ima jasna stališča. Je pa dejstvo, da ko smo bili koalicijska stranka, smo se držali načela, da o nesoglasjih znotraj vlade nismo razpravljali v javnosti. V vladi smo dejansko vztrajali do konca, ker smo bili prepričani, da je bilo to dobro za Slovenijo, ne pa zaradi tega ali onega politika.

Pa vendar so stališča v veliki večini enaka z omenjeno stranko. To le delno drži, a je treba poudariti, da imamo precej podobno volilno bazo in tudi ne nazadnje podoben program. Tudi zaradi tega smo bili obakrat v Janševi vladi in bilo bi nekorektno, da bi samo zaradi všečnosti v volilnih kampanjah spreminjali svoja stališča. V NSi želimo biti konstruktivni in premočrtni, ne glede na to, ali smo v koaliciji ali opoziciji. Prav zaradi tega je NSi stabilna stranka.

Zelo aktivni ste na terenu. Se že pripravljate na volitve? Vedno je treba biti pripravljen na volitve. Mi smo že pred časom ustanovili volilni štab, ker so prihodnje leto dvojne volitve. Mi že celo leto intenzivno delujemo na terenu; imamo regijske obiske, obiskujemo tudi podjetja, organiziramo srečanja z našimi člani, podjetniki, župani, sestavili smo strokovno ekipo oziroma tako imenovano vlado v senci. Ta bo spremljala delovanje vlade, komentirala, kar počne in tudi pripravljala naš volilni program.

Tudi pomladili ste stranko … Menim, da si mladi želijo delovati v politiki in narediti nekaj dobrega za državo. Pomembno je, da ima vsaka generacija svoje mesto in predstavnike v politiki, tudi v naši stranki. Če smo povezani, lahko naredimo največ, mladi pa so pri tem izjemnega pomena, saj imajo nove ideje, poglede, energijo. Obvladajo nove tehnologije, imajo sveže pristope. Spori in škandali znotraj stranke lahko samo škodujejo, koristijo zagotovo ne.

A kljub vsemu brez sporov ne gre. Še vedno namreč odmeva odziv stranke, ko je vodja poslanske skupine Matej Tonin glasoval "po svoje" glede pokojnine nekdanjega predsednika države. Kakšne posledice je to pustilo? Ne prav velikih, saj smo demokratična stranka. Zagotovo je to glasovanje Tonina, ki je mlad in perspektiven politik, vznemirilo članstvo. A predvsem zato, ker je Milan Kučan oseba, ki znotraj stranke in tudi desnega pola ne uživa velikega zaupanja. In ker je šlo za konkretno osebo, je bilo to neodobravanje veliko. Če ne bi šlo za konkretno ime, tega ne bi bilo.

Vse skupaj ste vseeno rešili dokaj mirno. Je stranka zdaj še bolj enotna? Mislim, da je. Nekateri naši politični konkurenti so želeli to napako Tonina izkoristiti, da bi svojega konkurenta do neke mere zatrli in onemogočili njegov vzpon. On je svoje glasovanje velikokrat pojasnil našim članom in menim, da zaradi enega drugačnega glasovanja stranka ne sme odpisati odličnega vodjo poslanske skupine in perspektivnega mladega politika.

Za konec. Že dlje časa se namreč ugiba, ali bo Slovenija morala zaprositi za evropsko pomoč. Vas skrbi usoda naše države? Seveda me skrbi. Tudi zaradi nedavne ankete o menedžerjih po svetu, ko je kar 96 odstotkov slovenskih direktorjev priznalo, da so podkupnine nekaj sprejemljivega, kar nas je uvrstilo na prvo mesto svetovne lestvice. To je skrb vzbujajoče. Mi vsi skupaj lahko v naši državi spremenimo stvari na boljše. Nekateri imamo pri tem večjo odgovornost, drugi manjšo. Vsi pa smo odgovorni za njeno prihodnost, še posebej, ko o tem odločamo na volitvah.