Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
14. 11. 2013,
15.51

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Miroslav Mozetič ustavno sodišče predsednik

Četrtek, 14. 11. 2013, 15.51

8 let

Imamo pravno državo, vendar jo težko udejanjamo (video)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Deveti predsednik Ustavnega sodišča RS je postal mag. Miroslav Mozetič.

Eden od ustanoviteljev Slovenskih krščanskih demokratov in tudi podpredsednik stranke ter nekdanji podpredsednik državnega zbora je v ponedeljek nastopil triletni mandat predsednika ustavnega sodišča. Mozetič, sicer soavtor Komentarja Ustave Republike Slovenije, je začel študirati teologijo, vendar se je premislil in končal pravo.

Vam je žal, da niste končali teologije, ki ste jo že začeli študirati, ampak ste se odločili za pravo? Nič ne bi bilo narobe, če bi dokončal teološko fakulteto, ampak nič mi ni žal, da sem se odločil za pravo. Takrat sem nihal med zgodovino in pravom. Na koncu je pretehtala odločitev za pravo.

Magistrirali ste iz parlamentarnih preiskovalnih komisij. Kot poslanec ste jih imeli priložnost tudi bližje spoznati. Kakšno je danes vaše mnenje o parlamentarnih preiskovalnih komisijah? Magisterij imam iz ustavnega prava, moja magistrska naloga pa je bila iz vprašanj parlamentarne preiskave. Moje mnenje je podobno, kot sem ga imel takrat. Komisije, čeprav so mešane iz političnih in pravnih članov, so bile prevečkrat zlorabljene za politikantske namene. Namesto da bi preiskovale tisto, za kar so bile ustanovljene, to je, da preiskujejo slabosti oziroma odklone v družbenih pojavih, kjer so politiki vpleteni. Večina teh komisij je bilo sproženih, vsaj v preteklosti, zadnjih niti ne spremljam več, da se poskuša nekoga umazati. Izhajale so iz političnega boja med različnimi strankami v parlamentu.

Kaj naj danes v Sloveniji naredimo s parlamentarnimi preiskovalnimi komisijami? Ali naj jih kar ukinemo? Ali bi bilo treba kaj spremeniti, da bi začele normalno delovati? S samim inštitutom, tako kot je postavljen, ni nič narobe. Urejen je tako, kot je to urejeno drugod, kjer ta inštitut imajo. Pri nas pa je bila vrsta ustavnih inštitutov, bodisi nadzora parlamenta bodisi nadzora nad vlado, dostikrat zlorabljenih, ali pa se ne uporabljajo, tako kot jih uporabljajo v bolj zrelih demokracijah. Tudi inštitut interpelacije se pri nas dostikrat uporablja bolj za boj proti drugi politični opciji kot pa za tisto, kar je ta inštitut prvenstveno namenjen: nadzor nad slabim ali nezakonitim delom ministra ali predsednika vlade.

Torej niso potrebne nobene spremembe, le bolj zreli moramo postati. Spremembe so potrebne v načinu uporabe teh inštitutov, ki jih imamo.

Katera komisija pa je po vašem mnenju bila koristna? Mislim, da nobena ni končala svojega dela, zato je težko reči, da je bila koristna. Lahko pa bi kakšna tudi pomagala kaj razčistiti. Če ne drugega, bi lahko ugotovili, da je treba določeno zakonodajo spremeniti.

Velikokrat slišimo, da je naša zakonodaja nejasna, da so bili zakoni pisani na kožo določenim skupinam. Vi ste bili tudi zakonodajalec. Zakaj ste sprejemali take zakone? Zakonodajni postopek je precej zapleten. Ne gre samo za tisti del, ko se glasuje v parlamentu. Večina se jih začne z vladnim predlogom. To pomeni, da je znotraj vladnih procedur, ko se pripravlja ta predlog, lahko vrsta razlogov, zakaj je nek zakon tak, zakaj je nejasen … Spomnim se tudi, ko sem bil nekaj časa vodja pravne zakonodajne službe v Državnem zboru, da je ta služba velikokrat opozarjala, da so določbe nejasne, da so celo protiustavne, ampak politika, ker poslanci so politiki, dostikrat ne sledi takim opozorilom. Poslanci sledijo strankarskim navodilom oziroma stališčem, ki so dogovorjena v koaliciji, in zakon gre naprej. Sam sem se še kot svetovalec na ustavnem sodišču včasih vprašal, zakaj smo tak zakon sprejeli. Zakaj smo neko določbo sprejeli. Pristop, ki ga ima ustavno sodišče pri presoji jasnosti, je bistveno drugačen. Gre za strokoven pristop, na pol znanstven pristop, v državnem zboru pa imamo političen pristop.

Ali je hipernormiranost bolezen Slovenije? Na žalost ja. Tudi resolucija o svetu Evrope o razgradnji totalitarnih komunističnih režimov govori o prenormiranosti. To bolezen smo ohranili. Še vedno je preveč raznoraznih predpisov, ki se prehitro spreminjajo. Tudi zaradi tega včasih nastajajo nejasnosti in neusklajenosti predpisov.

Kako danes kot ustavni sodnik vidite zakone, ki ste jih sprejemali kot poslanec državnega zbora? Ste zadovoljni s svojim delom poslanca? Ne spomnim se natančno, ampak verjetno sem pri kakšni določbi, pri kateri sem sodeloval kot poslanec, rekel, da je neustavna.

Ernest Petrič je v nekem pogovoru povedal, da mu je žal, da je glasoval za referendum o pokojninski reformi. Danes bi se odločil drugače. Ali je vam žal za kakšno glasovanje? Ali bi danes v kakšnem primeru glasovali drugače? Vse odločitve bi moral pretehtati še enkrat. Morda bi se našla tudi kakšna takšna. Na hitro lahko rečem, da se pri najodmevnejših zadevah ne bi odločil drugače, kot sem se.

Tudi o referendumu o pokojninski reformi? Tudi. Se pa nekdanji predsednik ustavnega sodišča strinja z mano, da se v tisti situaciji, v tistem trenutku, z argumentacijo, ki sta nam jo pripravila državni zbor in vlada, ni bilo mogoče odločiti drugače.

Danes nekateri referendumi niso več mogoči. Se vam zdi to dobra rešitev za Slovenijo? Prav se mi zdi, da je to napisano v ustavi. Ustavodajalec se je odločil, da določeni zakoni oziroma določena vprašanja ne morejo biti predmet odločanja na referendumu.

Vi ste v ločenem mnenju o referendumu o izbrisanih ravno pravico volivcev, da odločajo, postavili pred neko drugo pravico. V tistem času, kot je bilo takrat postavljeno v ustavi in glede na neke odločbe ustavnega sodišča, ki so že bile sprejete, da omejitev referendumskega odločanja ni, in glede na to, da tudi ustava teh omejitev ni imela, sem iz ustave in odločb ustavnega sodišča izhajal, da je pravica do referenduma dokaj široka. Ustavodajalec pa ima možnost, da to uredi, tako kot je to uredil. Zdaj je ustava zadevo uredila ožje in mislim, da s tem ni nič narobe. Še vedno so pri referendumih dovolj široko odprta vrata.

Ali je Slovenija pravna država? Pred časom sem se spraševal, ali je že ali je še … Če izhajamo iz tega, kar imamo v ustavi, te prvine, ki jih teorija kot elemente pravne države postavlja, je nesporno, da so vsi ti elementi, ki jih pravna država zahteva, postavljeni. Imamo parlament, imamo neodvisne večstrankarske volitve, ki izvolijo, parlament, ki je zakonodajalec, ki sprejema zakone. Sodstvo odloča po ustavi in zakonih. Imamo prepoved retroaktivnosti … Vse te zadeve imamo. Imamo delitev oblasti.

Zakaj potem ljudje mislijo, da nimamo pravne države? V realnosti je kar precej težav. Ali se zakonodajalec res vedno potrudi sprejemati zakone v skladu z ustavo, ali sodstvo vedno rešuje in odloča tako, da s svojo argumentacijo prepriča udeležence, da je odločitev pravilna? Obstaja vrsta drugih težav v zvezi s kriminalom. Imamo pravno državo, vendar jo težko uresničujemo v skladu z vsemi temi ustavnimi določili, ki so postavljeni.

Bili ste poslanec, sprejemali zakone, bili ste odvetnik, zdaj ste sodnik. Kje so največje težave, kje smo zatajili, da imamo ljudje občutek, da naša pravna država ni za vse enaka, da je za nekatere malo bolj pravna kot za druge? Povsod po malem. Prej ste omenjali, da se določeni zakoni sprejemajo za določene skupine. Bojim se, da je to do neke mere res. To je že prva zadeva, da zakonodajalec ne postavlja zakonov tako, da bi vsi ljudje čutili in vedeli, da zakoni enako veljajo za vse. Podobno je tudi v sodstvu, ki je najbolj odgovorno za pravno državo oziroma pravosodje v celoti, od tožilstva do sodstva. Sam v rednem sodstvu nisem bil, zato to težko ocenjujem. Veliki zaostanki so velika težava uresničevanja pravne države. Zato imajo ljudje občutek, da imamo dvojno pravno državo. Da nismo vsi enakopravni. Da zakoni ne veljajo za vse enako. To so občutki, ki velikokrat držijo, ne pa vedno. Niso vse kritike upravičene, zlasti v sodstvu, kjer imamo vedno dve strani. Tista, ki izgubi, je vedno nezadovoljna. Zato je pomembna argumentacija oziroma prepričljivost dela.

Pravite, da je vaš program napisan v ustavi. Ali imamo/imate dober program? Ustava je super program. Naša ustava je povsem primerljiva z ustavami demokratičnih ustavnih demokracij. Človekove pravice, ki so notri opredeljene, so na prvem mestu. Človekove pravice so izhodišče. Naša dolžnost in pristojnost je to, da presojamo ustavnost zakonov in da smo varuhi človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ne spreglejte