"Zmanjšati moramo odvisnost od ruskih energentov"

Dotaknili so se tudi Južnega toka, ki je za Slovenijo zelo pomemben, je dejala premierka Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle.

Faymann: Projekt Južni tok je lahko zelo pomemben za energetsko varnost regije Kot je dejal Faymann, je projekt Južni tok lahko zelo pomemben za srednjeročno, pa tudi dolgoročno energetsko varnost regije. Kaj pomeni podpis sporazuma med avstrijskim energetskim podjetjem OMV in ruskim plinskim gigantom Gazprom o sodelovanju Avstrije pri tem projektu, pa se ni želel opredeljevati. Je pa Bratuškova na tej točki izpostavila, da ima Slovenija z ruske strani zagotovila, da trasa v Sloveniji ostaja.

Milanović: Zmanjšati moramo odvisnost od ruskih energentov Sicer želijo premieri treh držav na področju energetike vzpodbujati predvsem trajnostne vire energije, kot je npr. hidroenergija, da bi tako zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, čeprav je plin še vedno nujen za nemoteno oskrbo z energijo, je še poudaril Faymann. Kot je izpostavil hrvaški premier Milanović, "moramo zmanjšati odvisnost od ruskih energentov".

Premieri so govorili tudi o pripravah na vrh EU in tudi o kadrovskih vprašanjih, pri čemer so za prihodnjega predsednika Evropske komisije podprli Luksemburžana Jeana-Clauda Junckerja. Kot je dejal Milanović, je zdaj prepozno, da bi se prerekali, ali je tovrstno imenovanje v skladu z lizbonsko pogodbo ali ne. "Mandatar mora postati tisti, ki je dobil največ glasov," je dejal Milanović, čeprav je sam podpiral kandidata socialistov Martina Schulza.

Faymann: Tudi ljudje so pomembni Govorili so tudi o krepitvi gospodarske rasti, konkurenčnosti in odpiranju delovnih mest, predvsem za mlade. Kot je dejal Faymann, je zdaj v EU skrajni čas, da se rešuje tudi brezposelnost, "potem ko smo rešili banke". "Tudi ljudje so pomembni," je dejal avstrijski kancler.

Bratuškova: Z gospodarsko rastjo prav gotovo prihajajo tudi nova delovna mesta Pohvalil je še slovensko premierko za oživitev gospodarske rasti v Sloveniji in za precej boljšo gospodarsko situacijo, kot je bila pred letom dni, ko so se prvič v tej sestavi srečali v Gradcu na avstrijskem Štajerskem. Tudi Bratuškova je izpostavila, da je gospodarska rast v Sloveniji danes dvoodstotna, brezposelnost pa se zmanjšuje. "Tudi sama bi si želela, da bi šlo to hitreje, ampak z gospodarsko rastjo prav gotovo prihajajo tudi nova delovna mesta," je optimistična premierka, ki opravlja tekoče posle.

Premieri Slovenije, Avstrije in Hrvaške so sprejeli skupno izjavo, v kateri so se dotaknili tudi katastrofalnih poplav v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem in izrazili solidarnost z žrtvami poplav. Podčrtali so tudi pomen preventivnih ukrepov in pripravljenosti za skupen odgovor na morebitne velike naravne nesreče. V tej luči so govorili o pripravah na donatorsko konferenco, ki jo Slovenija v sodelovanju s Francijo pripravlja za 16. julij v Bruslju.

Novinarje, zbrane na Brdu pri Kranju, so sicer zanimali tudi odzivi premierov na določena notranjepolitična vprašanja. Bratuškova se je tako morala odzvati na odhod prvaka SDS Janeza Janše v zapor, pri čemer je dejala, da je "Slovenija demokratična in pravna država in vsak, ki je pravnomočno obsojen, po poti, ki je pravna in velja za vse v Sloveniji, gre v zapor".

Milanović: Podpisali smo memorandum in mislim, da se ga Hrvaška drži Milanović pa se je med drugim odzval tudi na novo pravnomočno sodbo proti Ljubljanski banki na Hrvaškem, predvsem v luči memoranduma, ki sta ga leta 2012 na Mokricah podpisala s tedanjim slovenskim premierom Janšo. "Podpisali smo memorandum in mislim, da se ga Hrvaška drži," je dejal.

Predsedniki vlad Slovenije, Avstrije in Hrvaške se nameravajo vnovič srečati na Hrvaškem, predvidoma prihodnje leto. "Vesel sem, da ohranjamo dobre tradicije, čeprav so se šele dobro začele," je še dejal avstrijski kancler, ki je avgusta lani v Gradcu gostil prvo tovrstno tristransko srečanje. Tudi tedaj so se predsedniki vlad zavzeli za skupen boj proti brezposelnosti, za gospodarsko rast in demokratično Evropo.