Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
4. 3. 2015,
16.54

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Osebne finance banka

Sreda, 4. 3. 2015, 16.54

7 let, 2 meseca

Zdaj pa banke zares nategujejo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Nekatere banke svoje izgube zaradi negativne referenčne obrestne mere LIBOR za posojila v švicarskih frankih nepošteno in pravno vprašljivo prenašajo na posojilojemalce.

Mesec in pol mineva, odkar je švicarska centralna banka odpravila administrativno razmerje med švicarskim frankom in evrom. Ker je švicarski frank po tej odločitvi v primerjavi z evrom nemudoma pridobil vrednost, so se posojilojemalcem, ki so imeli posojilo vezano na švicarski frank (LIBOR), obroki posojil močno povišali.

Ob močni rasti franka so še številni počutili nemočne in prinesene okoli. A ker so podpisali pogodbo, v kateri piše, da se zavedajo tveganj, vključno z valutnim, so na žalost res nemočni, vendar ne prevarani.

Zdaj pa so banke začele uporabljati tudi pravno sporne metode, da bi iz posojilojemalcev iztisnile čim več, še tisto, kar jim ne pripada.

Variabilni LIBOR in fiksni pribitek Obrestna mera na posojilo je sestavljena iz dveh delov – variabilnega (šestmesečni EURIBOR ali LIBOR) in fiksnega (pribitek, s katerim banka služi). V preteklih letih so obrestne mere vztrajno upadale in dosegle celo negativne vrednosti. LIBOR na švicarski frank je v januarju zaradi ukinitve fiksnega razmerja med evrom in frankom močno upadel in je trenutno na ‒0,75 odstotka. To pomeni, da se je strošek posojila ali vsaj obrestnega dela posojila močno znižal.

Banke so na posojila v "švicarjih" v letih pred krizo dajale razmeroma nizke pribitke, v povprečju okoli 1,5 odstotka ali celo manj. To pomeni, da bi morala biti skupna obrestna mera na posojilo v švicarskih frankih zdaj okoli 0,75 odstotka (‒0,75 je treba prišteti 1,5 odstotka). Vendar ni.

Vprašanja, povezana z LIBOR, smo naslovili na vse večje banke, ki poslujejo v Sloveniji in so ponujale posojila v švicarskih frankih. V NLB, Unicredit banki, Hypo banki in Abanki zagotavljajo, da se držijo pogodbenih dogovorov glede obrestnih mer.

Nihče ni razmišljal o tem, da bi bil lahko LIBOR negativen Čeprav banke zatrjujejo, da se držijo dogovorov o obrestnih merah, na podlagi pogodb, ki smo jih dobili na vpogled v zadnjih dneh, ugotavljamo, da so si same izmislile pravico, da omejijo variabilni del obrestne mere (v tem primeru šestmesečni LIBOR) na nič odstotkov, če ta upade v negativno območje. Do zdaj nisem v nobeni pogodbi opazil te možnosti, pa sem jih v zadnjih nekaj dneh pregledal kar nekaj. Verjetno je razlog ta, da v letih 2005‒2008 nihče ni razmišljal o tem, da bi bil lahko LIBOR negativen. Če bi takrat kdo to omenil, bi se mu vsi posmehovali. Zato se nekatere banke niso primerno zavarovale pred tem tveganjem, čeprav je cena zavarovanja zelo nizka. Zdaj banke svoje izgube na nepošten in nepraven način prenašajo na posojilojemalce.

Banke prenesle vsa tveganja na posojilojemalce Izmišljevanje novih pravic, ki jih ni v podpisanih pogodbah, seveda ni v skladu z zakonom. Nekatere banke hočejo očitno na vso silo ustvariti vsaj nekakšen dobiček po vseh ustvarjenih izgubah iz preteklih let, tudi če so v sivem območju oziroma v tem primeru krepko zunaj zakonov.

Če pogledamo stvar z drugega zornega kota, je takšno početje še toliko bolj bizarno. Posojilojemalci so ob najemu posojila v bistvu "stavili" na dve stvari – na upad "švicarja" (kar je šlo konkretno narobe in so posledično naredili ogromne izgube v obliki povečanja glavnice posojila v evrih) in pa na upad švicarskega LIBOR (kar jim je super uspelo, ker je krepko negativen).

Zanimivo je, da so vse izgube, ki so jih ustvarili posojilojemalci s temi "stavami", seveda prenesli na sebe, ko je pa izguba na strani banke, pa se znova poskuša prenesti minuse na posojilojemalce. Očitno je slovenskim bankirjem v krvi, da svoje napake prenašajo na druge: enkrat na davkoplačevalce, drugič posojilojemalce.

Tveganje tožb je ugodnejše Verjetno so si nekatere banke preračunale, koliko bodo zaslužili z omejitvijo obrestne mere LIBOR na nič odstotkov, in to primerjale z morebitnim tveganjem tožb posojilojemalcev. Ugotovile so, da je ugodneje kršiti pogodbena razmerja z njimi.

Zanimivo, da znajo banke zelo dobro ocenjevati pravna tveganja, malce slabše pa jim gre od rok ocenjevanje in upravljanje posojilih in obrestnih tveganj (če bi jim šlo dobro, ne bi ustvarile toliko izgub in ne bi zdaj prenašale lastnih napak na posojilojemalce).

Ne spreglejte