Zakaj Nemčija ni kaznovana zaradi prevelikega trgovinskega presežka?

Nemčija bo zahvaljujoč nizkim cenam nafte in plina letos znova ustvarila rekorden zunanjetrgovinski presežek. Finančno ministrstvo napoveduje, da bo lanski presežek v višini 252 milijard evrov, s 7,6 odstotka konec letošnjega leta narasel na 8,1 odstotka BDP. Samo junija so ustvarili 24 milijard evrov presežka, piše nemški tednik Der Spiegel.

Nemčija škoduje tako evroobmočju kot celotnemu svetovnemu gospodarstvu Evropska gospodarska velesila se je zaradi velikega trgovinskega presežka že znašla pod mednarodnim pritiskom, saj analitiki opozarjajo, da s tem ruši ravnotežje tako evropskega kot tudi svetovnega gospodarstva.

Tako je Mednarodni denarni sklad (IMF) pretekli mesec od Nemčije že zahteval ukrepe za povečanje domače potrošnje in zmanjšanje trgovinskega presežka. Na to se je Nemčija odzvala z dogovorom o dvigu pokojnin in plač v javnem sektorju.

"A to je z makroekonomskega vidika tudi tvegana poteza, ki lahko trend hitro obrne v drugo smer. Nemci si tega pač ne želijo, saj imajo dober spomin na hiperinflacijo in šibko marko," pojasnjuje ekonomist Matej Lahovnik.

Evropska komisija za presežke, ki ne presegajo šestih odstotkov Evropska komisija je namreč izdala smernice, ki govorijo, da trgovinski presežki nad šestimi odstotki BDP ogrožajo stabilnost EU. Nemčijo zato že več let poziva, da spodbudi naložbe v infrastrukturo, ki bodo stimulirale uvoz.

Če bi se EU držala lastnih predpisov, bi morala Nemčijo kaznovati zaradi ogrožanja stabilnosti evroobmočja in kršenja pravil o reguliranem trgovinskem presežku. Tega namreč presega že zadnjih pet let.

Zagrožena kazen znaša 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Glede na to, da je lanski BDP znašal 2.747 milijard evrov, bi morala tako Nemčija plačati okrog 2,7 milijarde evrov kazni. Zakaj se to ne zgodi?

Pravila EU niso bila nikoli enaka za male in velike članice "Zavedati se je treba politične realnosti EU in tega, da pravila nikoli niso bila enaka za velike in male članice. Daleč najpomembnejši voditelj EU je nemška kanclerka Angela Merkel, in ne predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker. Težko si predstavljam, da bi Juncker Nemčiji ukazal, naj zmanjša trgovinski presežek. To je misija nemogoče," pravi Lahovnik.

Hkrati pa se po njegovem prepričanju problematika zunanjetrgovinskega presežka članic evroobmočja ne more enačiti s problematiko visokih javnofinančnih primanjkljajev članic.

Čeprav so za kršenje pravil predvidene kazni, se te niso izrekale niti v primerih, ko je šlo za kršenje javnofinančnih primanjkljajev. Komisija je bolj dosledna pri kršenju normativne zakonodaje, še pojasnjuje Lahovnik.

Slovensko ministrstvo nemškega presežka ne komentira Na slovensko ministrstvo za finance smo naslovili vprašanje, ali glede na nedavno pobudo ministra Dušana Mramorja, ki naj bi predlagal začasen izhod Grčije iz evroobmočja, lahko pričakujemo tudi pobudo za kaznovanje Nemčije zaradi velikega zunanjetrgovinskega presežka.

Skopo so nam odgovorili, da "ministrstvo za finance izvoznega poslovanja drugih držav ne more komentirati. Prav tako ne moremo pojasnjevati stališč in odločitev Evropske komisije v zvezi s tem", so zapisali.

Nemčija kot zrcalna slika Grčije Lahovnik temeljne težave visokih trgovinskih presežkov ne vidi v Nemčiji, temveč v samem evroobmočju, kjer so gospodarstva v zelo različnih kondicijah.

"Nemčija je zrcalna slika Grčije. Ker smo vsi del enotnega valutnega območja, Bruselj z monetarno politiko težko vpliva na trgovinske presežke. Šibak evro pa še dodatno krepi izvozno rast nemškega gospodarstva na tretje trge," pojasnjuje Lahovnik in dodaja, da je to predvsem dobra novica za slovenske izvoznike, ki poslujejo z Nemčijo.

Slovenija junija z najvišjim trgovinskim presežkom Slovenija je lani ustvarila 393 milijonov evrov zunanjetrgovinskega presežka. V primerjavi z letom prej je izvoz okrepila za 6,9 odstotka na 23 milijard evrov, uvoz blaga pa za 2,4 odstotka na 22,6 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila tako 101,7-odstotna.

Rast beleži tudi v prvem letošnjem polletju. Izvoz se je glede na prvo polletje lani okrepil za 5,8 odstotka, uvoz pa za 4,1 odstotka. Pozitivni so tudi junijski podatki, saj se je na letni ravni vrednost izvoza okrepila za 11 odstotkov, presežek v blagovni menjavi s tujino pa je bil z 8,4 odstotka najvišji letos.

Tako je v blagovni menjavi s tujino tudi na polletni ravni ustvarila presežek v trgovinski bilanci. Ta je znašal je 355 milijonov evrov. Vrednost slovenskega izvoza močno presega vrednost izvoza v rekordnem letu 2008.

A po besedah Vodopivca je slovenski trgovinski presežek posledica tega, da se podjetja razdolžujejo in premalo investirajo. "Je torej zrcalna stran premajhnega obsega investicij v Sloveniji in ne kaže izjemne izvozne uspešnosti. Slovenski izvoz namreč raste počasneje kot izvoz naših konkurentov," še sklene Vodopivec.