Kdo bi dobil bogato nagrado za prodajo Cimosa

Dva nemška člana nadzornega sveta imata v svojih pogodbah klavzule o posebni nagradi, ki bi ju dobila ob morebitni prodaji koprske skupine po določeni vrednosti.

To informacijo, ki smo jo na Siol.net prvič preverjali že avgusta lani, nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov blizu Cimosa in njegovih upnikov. Nadzornikoma Cimosa, Walterju Gnauertu in Petru Stehleju, bi tako pripadlo: 

• po 120 tisoč evrov, če bi vrednost prodaje Cimosa, torej kupnine in dolgov, ki bi jih prevzel novi lastnik, presegla 150 milijonov evrov, ali
• po 150 tisoč evrov, če bi vrednost posla presegla 200 milijonov evrov.

Tega v zadnjih dneh v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenskem državnem holdingu (SDH) niso želeli komentirati.

So zapleti za nemške nadzornike tudi nova priložnost?

Gre za podatek, ki je pomemben za razumevanje trenutnega dogajanja, povezanega s Cimosom. 

Člana nadzornega sveta Cimosa Peter Stehle in Walter Gnauert tudi svetujeta vodstvu pri operativnem prestrukturiranju, pri odnosih oziroma ključnih stikih s kupci in v postopku prodaje skupine. Foto: STA , Kot je znano, je konzorcij lastnikov na čelu z DUTB oktobra lani podpisal pogodbo o prodaji Cimosa italijanskemu finančnemu skladu Palladio Finanziaria. Vrednost vsega posla je znašala 110 milijonov evrov. 

To je 40 milijonov evrov manj od praga, ki dvema članoma nadzornega sveta Cimosa omogoča posebno nagrado. Da morebitna prodaja Italijanom pod temi pogoji nadzornikoma ne bo prinesla nagrade, so nam že avgusta lani potrdili na DUTB. Gnauert in Stehle sta ob podpisu pogodb leta 2015 pričakovala, da bo prodajna vrednost Cimosa višja, a je postopek sanacije očitno naredil svoje. 

Toda novi zapleti pri poslu, ki je z napovedanim odhodom Italijanov že pred tedni skoraj dokončno padel v vodo, pomenijo tudi novo priložnost za nemške nadzornike v Cimosu.

Obdržali bi svetovalne pogodbe

Država je namreč v vmesnem obdobju za Cimos že pripravila načrt B. Ta enako kot v primeru prodaje Italijanom predvideva, da bi lastniki sto milijonov evrov dolga odpisali in pretvorili v kapital. Obenem bi DUTB Cimosu odobrila sedem milijonov evrov likvidnostnega posojila. V treh do petih letih bi država začela iskati novega kupca za Cimos. Tudi povezovanje z Mariborsko livarno (MLM), kot smo neuradno izvedeli, ni več v igri. 

Predsednik uprave Cimosa Gerd Rosendahl in izvršni direktor Janez Gradišek Foto: STA , To posledično pomeni, da bi tudi oba nemška nadzornika kot predsednik uprave Cimosa Gerd Rosendahl, srednjeročno zagotovo ostali na položajih, ki so jim v zadnjih letih prinesli nemalo ugodnosti.

Poročali smo že, da so v Cimosu pri Rosendahlu zaobšli določila tako imenovanega Lahovnikovega zakona, po katerih lahko plača menedžerja v državnem podjetju znaša največ petkratnik povprečne bruto plače v vsej skupini. Prejema okrog 6.500 evrov bruto plače na mesec, dodatno plačilo pa dobi še v Nemčiji kot direktor tamkajšnje Cimosove podružnice. 

Obvod so našli tudi za dodatno plačevanje obeh tujih članov nadzornega sveta. Gnauert in Stehle tako od Cimosa dobivata dodatno plačilo za svetovanje v privatizacijskem postopku in sanaciji. Prvi prejme 4.500 evrov bruto na mesec, drugi pa 2.500 evrov bruto.

Prvi mož Cimosa obrnil ploščo

Še konec februarja, ko so Italijani javno zapustili pogajalsko mizo, je Rosendahl poudarjal, da bodo ogroženi novi posli, naročila in štiri tisoč delovnih mest, če končnega sporazuma s Palladio Finanziariem ne bo. Že v začetku marca, ko je država predstavila prvi osnutek načrta B, je ploščo obrnil. V državnem zboru je tako izjavil, da bi morala država naložbo države v Cimosu opredeliti kot strateško, torej je ne bi smela prodati.  

Zdaj se je položaj spet spremenil. Po neuradnih informacijah so se v družbi Palladio Finanziaria pripravljeni vrniti za pogajalsko mizo. To bi lahko presekalo agonijo in prineslo nov začetek za družbo, njene poslovne partnerje in okoli 4000 zaposlenih v Sloveniji in na Hrvaškem.

Toda prav načrt B, ki so ga pripravili na ministrstvu za gospodarstvo, bi lahko postal največja ovira pri reševanju Cimosa. Ne zaradi njegove vsebine, ampak zaradi pričakovanj, povezanih z njim. 

Iluzije državnega lastništva Cimosa

Predstavniki zaposlenih se očitno zavedajo, da ima Cimos zaradi upadanja prihodkov preveč zaposlenih in da se bo novi lastnik moral lotiti odpuščanja. Zato so se odločili, da bodo prek parlamentarne stranke Združena levica (ZL) poskušali prepričati državo, naj Cimos v srednjeročnem obdobju ohrani v sedanji obliki in v državnem lastništvu.

Nasprotujejo tudi načrtu B. Po njihovem gre le za "golo nadaljevanje privatizacije" Cimosa in prinaša "cikel odpuščanj, racionalizacij in rezanja stroškov v imenu povečevanja kratkoročne dobičkonosnosti". 

Glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh Foto: Bor Slana V ZL so opozorili, da Italijani "ne rešujejo delovnih mest, temveč gledajo le na lastne finančne interese". Prepričani so tudi, da bi morala država prenesti Cimos z DUTB na SDH. 

V ozadju te želje je zelo verjetno tudi pričakovanje, da bo SDH v postopku sanacije bolj "milosten" in pripravljen na različne kompromise. A gre bolj ali manj za iluzije brez realne podlage. Ključni kupci Cimosa še vedno podpirajo vstop Italijanov v lastništvo, dogovorjeno pa je tudi, da novi lastnik v prihodnjih treh letih zagotovi 70 milijonov evrov svežega kapitala.

Četudi bi država sama prevzela finančno in poslovno sanacijo Cimosa, bi morali povleči iste poteze, ki so jih načrtovali Italijani oziroma jih je predvidel dogovor o prodaji.

Tako bi morala država zagotoviti 70-milijonsko finančno injekcijo, ki so jo obljubili Italijani. Od tega bi bilo 20 milijonov evrov takoj, preostalo v treh letih. Cimos sredstva nujno potrebuje za posodobitev proizvodnje in pripravo na izvedbo novih naročil. Izpolniti bi morali tudi obveznosti do dobaviteljev, dogovore z bankami v Sloveniji in tujini …

Vrednost vseh ukrepov, ki jih je načrtoval nesojeni kupec Cimosa, je ocenjena na kar 100 milijonov evrov.

Kdo vse bo še zaslužil ob prodaji Cimosa

Ob prodaji Cimosa Italijanom bi posebno nagrado dobila družba Ernst & Young, ki jo je DUTB najel za svetovalca oziroma koordinatorja v prodajnem postopku.

Poslovanje Cimosa se poslabšuje. Foto: STA , Za dosedanje delo je Ernst & Young že prejel 90 tisoč evrov, ob uspešnem koncu transakcije pa bi mu pripadalo še 0,65 odstotka "transakcijske cene". To pomeni, da bi družba dobila okoli 700 tisoč evrov dodatnega plačila. 

Kako je to mogoče ob dejstvu, da je prodajni postopek zaradi različnih zapletov skoraj propadel, ni jasno. Ernst & Young je bil sicer tudi svetovalec DUTB v primeru neuspešnega prodajnega postopka družbe MLM, za kar je prejel 94 tisoč evrov. Tudi ta postopek je vodila DUTB. 

Za pravnega svetovalca pa je prodajni konzorcij za Cimos najel odvetniško pisarno CMS Reich-Rohrwig Hainz. "CMS je bil izbran kot najugodnejši ponudnik v skladu z internimi predpisi prodajalcev," so pojasnili v DUTB, kjer so odvetniški družbi do zdaj plačali 40 tisoč evrov.