Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ana Rupar

Četrtek,
26. 2. 2015,
15.28

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Matej Tušak

Četrtek, 26. 2. 2015, 15.28

7 let, 2 meseca

Zakaj je tako zelo nevarno ljudi pustiti dolgotrajno brezposelne

Ana Rupar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Čas, ko človek nima dela, je lahko zelo usoden za njegovo osebnost, saj brezdelje lahko konkretno spremeni značajske lastnosti človeka.

Ni dvoma, da izguba službe za posameznika pomeni šok, brezposelnost pa vpliva na njegova čustva. Zdaj psihologi ugotavljajo, da brezposelnost vpliva tudi na značaj posameznika oziroma ga spreminja.

Posamezniki v času brezposelnosti postanejo: - manj vestni oziroma natančni, - manj prijetne osebe in - bolj zaprti vase.

Zanimive so tudi razlike med moškimi in ženskami: - moški v prvih dveh letih brezposelnosti postanejo celo bolj prijetne osebe, po dveh letih pa se to obrne na glavo, medtem ko se pri ženskah priljubljenost, prijetnost začne zmanjševati že ob izgubi službe; - moški z leti postanejo bolj nevestni kot ženske, saj se te bolj zaposlijo z dejavnostmi, ki niso povezane z delom; - v prvi fazi brezposelnosti se ženske bolj zaprejo vase kot moški, medtem ko so dolgotrajno brezposelne ženske manj zaprte same vase kot dolgotrajno brezposelni moški.

V večletni raziskavi, ki jo je objavilo ameriško združenje psihologov, je sodelovalo nekaj več kot 6.700 odraslih brezposelnih Nemcev, polovica moških in polovica žensk, ki so v roku štirih let dvakrat izpolnjevali psihološke teste. Psihologi so merili pet glavnih značajskih lastnosti – vestnost, nevrotičnost, všečnost, ekstrovertiranost in odprtost.

Krivda okolice Spremembe se pojavljajo, ker so značajske lastnosti povezane predvsem z okolico in odzivanjem na okolico. Odziv okolja pa je do ljudi brez dela pretežno negativen in samo najmočnejše to lahko spodbudi, da naredijo kaj več, medtem ko za veliko večino to pomeni pesimistično noto, ki vpliva na to, da se nekatere značajske lastnosti poslabšujejo, rezultate raziskave pojasnjuje psiholog Matej Tušak.

Ko ljudje dobijo delo, se lahko značajske lastnosti sicer povrnejo, a obratne spremembe niso ravno hitre, navaja Tušak. Še posebej v primeru dolgotrajne brezposelnosti. "To so zelo težko zaposljivi ljudje, ker so se osebnostno spremenili pri tistih negativnih lastnostih. Zato nekoga pustiti, da bo toliko let brezposeln in bo potem kar iz nič začel delati tako kot mlad, ki je ravno po zaključku študija, ni realno" opozarja.

Prav zato so tako zelo pomembni programi za brezposelne, dobro je, da se jih ti tudi udeležujejo, da ohranjajo raven značajskih lastnosti.

Brezposelnost velika obremenitev za dušo in telo Brezposelnost ima sicer precej širše posledice na posameznikovo duešvnost, predvsem dolgotrajno brezposelni lahko zapadejo v depresijo, imajo slabši spomin in predstave o preteklosti, so bolj nagnjeni k samomorilnosti, navaja psiholog dela Boštjan Bajec.

Zaradi težav z duševnostjo se pojavijo tudi telesne težave: težave kardiovaskularnega sistema z večjo možnostjo srčnih in možganskih kapi, rane na želodcu, dvanajsterniku, žolču, težave s kožo, prebavo in podobno.

Posledice čutijo tudi njegovi bližnji, za družino je namreč zelo težko živeti s človekom, ki je žalosten, otožen, apatičen, brez energije, pravi Bajec in dodaja, da je zelo odvisno od tega, kako se je posameznik sposoben spopasti z brezposelnostjo.

Strokovna pomoč in samopomoč Da se ne pojavijo resne posledice psihološkega stanja, Bajec priporoča kakšen obisk psihiatra ali, še bolje, psihologa. Za kar je pri osebnem zdravniku mogoče dobiti napotnico, a so težava dolge čakalne dobe. Poleg tega so na voljo samoplačniški psihologi, tudi cenovno ugodni, ponekod pa celo brezplačni.

Lahko pa si pomagajo tudi sami, dobro je sodelovati s svetovalci na zavodu za zaposlovanje in na centrih za poklicno svetovanje.

Predvsem pa je pomembno, da posameznik ne obstane. Koristna so razna izobraževanja, delavnice, dodatna usposabljanja, si čimer si posameznik ne le krajša čas, temveč povečuje možnosti za novo zaposlitev, svetuje Bajec.

Ne spreglejte