Četrtek, 26. 2. 2015, 15.28
7 let, 9 mesecev
Zakaj je tako zelo nevarno ljudi pustiti dolgotrajno brezposelne
Ni dvoma, da izguba službe za posameznika pomeni šok, brezposelnost pa vpliva na njegova čustva. Zdaj psihologi ugotavljajo, da brezposelnost vpliva tudi na značaj posameznika oziroma ga spreminja.
Posamezniki v času brezposelnosti postanejo: - manj vestni oziroma natančni, - manj prijetne osebe in - bolj zaprti vase.
Zanimive so tudi razlike med moškimi in ženskami: - moški v prvih dveh letih brezposelnosti postanejo celo bolj prijetne osebe, po dveh letih pa se to obrne na glavo, medtem ko se pri ženskah priljubljenost, prijetnost začne zmanjševati že ob izgubi službe; - moški z leti postanejo bolj nevestni kot ženske, saj se te bolj zaposlijo z dejavnostmi, ki niso povezane z delom; - v prvi fazi brezposelnosti se ženske bolj zaprejo vase kot moški, medtem ko so dolgotrajno brezposelne ženske manj zaprte same vase kot dolgotrajno brezposelni moški.
V večletni raziskavi, ki jo je objavilo ameriško združenje psihologov, je sodelovalo nekaj več kot 6.700 odraslih brezposelnih Nemcev, polovica moških in polovica žensk, ki so v roku štirih let dvakrat izpolnjevali psihološke teste. Psihologi so merili pet glavnih značajskih lastnosti – vestnost, nevrotičnost, všečnost, ekstrovertiranost in odprtost.
Ko ljudje dobijo delo, se lahko značajske lastnosti sicer povrnejo, a obratne spremembe niso ravno hitre, navaja Tušak. Še posebej v primeru dolgotrajne brezposelnosti. "To so zelo težko zaposljivi ljudje, ker so se osebnostno spremenili pri tistih negativnih lastnostih. Zato nekoga pustiti, da bo toliko let brezposeln in bo potem kar iz nič začel delati tako kot mlad, ki je ravno po zaključku študija, ni realno" opozarja.
Prav zato so tako zelo pomembni programi za brezposelne, dobro je, da se jih ti tudi udeležujejo, da ohranjajo raven značajskih lastnosti.
Zaradi težav z duševnostjo se pojavijo tudi telesne težave: težave kardiovaskularnega sistema z večjo možnostjo srčnih in možganskih kapi, rane na želodcu, dvanajsterniku, žolču, težave s kožo, prebavo in podobno.
Posledice čutijo tudi njegovi bližnji, za družino je namreč zelo težko živeti s človekom, ki je žalosten, otožen, apatičen, brez energije, pravi Bajec in dodaja, da je zelo odvisno od tega, kako se je posameznik sposoben spopasti z brezposelnostjo.
Lahko pa si pomagajo tudi sami, dobro je sodelovati s svetovalci na zavodu za zaposlovanje in na centrih za poklicno svetovanje.
Predvsem pa je pomembno, da posameznik ne obstane. Koristna so razna izobraževanja, delavnice, dodatna usposabljanja, si čimer si posameznik ne le krajša čas, temveč povečuje možnosti za novo zaposlitev, svetuje Bajec.