Zakaj evropski komisarji svarijo slovenske ministre

Januarja 2014 se je začelo novo šestletno obdobje za črpanje pridobivanje evropskega denarja, bolj znano kot nova finančna perspektiva. Sloveniji je dalo pravico do 4,1 milijarde evrov sredstev iz proračuna EU, ki jih lahko počrpa do leta 2023. 

Gre za finančno injekcijo, ključno za razvoj in gospodarsko rast naše države. S tem denarjem namerava Slovenija financirati raziskave in inovacije, razvijati informacijske in komunikacijske tehnologije, povečati konkurenčnost malih in srednjih podjetij, ustvarjati delovna mesta, pospešiti prehod v zeleno družbo …

Toda za zdaj je bilanca črpanja porazna. Naša država namreč za načrtovane naložbe iz nove perspektive iz proračuna EU še ni dobila niti evra.

Bilanca črpanja evropskega denarja je porazna, saj vladi Mira Cerarja v skoraj dveh letih še ni uspelo sprejeti sistema za črpanje denarja iz evropske kohezijske politike. Foto: Matej Leskovšek

Razlog: vladi Mira Cerarja v skoraj dveh letih še ni uspelo sprejeti sistema za črpanje denarja iz evropske kohezijske politike.

Kako se črpa evropski denar

Če poenostavimo, se proces črpanja evropskega denarja v Sloveniji izvaja v štirih korakih:

1. Najprej mora država v operativnem programu, krovnem strateškem dokumentu za črpanje, opredeliti prednostne naloge in razvojne cilje, ki jih namerava financirati z evropskim denarjem (več v okvirju).
    
2. Ko operativni program dobi zeleno luč Bruslja, začne država razdeljevati odobreni denar za posamezne projekte. S prejemniki – občinami ali podjetji – sklene pogodbe, s katerimi določi, koliko evropskega denarja lahko dobijo. EU običajno financira 80 odstotkov vrednosti projektov, preostalih 20 odstotkov pa pokrije država (gre za tako imenovano "lastno udeležbo"). 
    
3. Država za izvedbo projektov - tudi za 80 odstotkov vrednosti, ki jo financira EU - vnaprej založi denar iz lastnega proračuna. Bruslju nato izstavi zahtevek za povračilo.
    
4. Evropska komisija denar državi vrne, potem ko temeljito preuči zahtevke in izvedbo projektov. Če v Bruslju ugotovijo, da je bilo pri projektih ali zahtevkih za povračilo karkoli narobe, država denarja ne dobi nazaj.

Prav pri zadnji točki ima zdaj težavo Slovenija.

Kje se je zapletlo?

Zakaj? Evropska komisija od vseh držav članic še pred začetkom črpanja denarja iz nove perspektive zahteva, naj sprejmejo sistem, ki podrobneje določa način pridobivanja denarja EU. Z njim določi organe upravljanja in institucije, ki bodo imele vlogo posredniških teles pri črpanju - običajno gre za ministrstva, zadolžena za konkretna področja in projekte. S tem sistemom določi tudi postopke povračila iz evropskega proračuna in nadzora nad porabo sredstev. 

Sistem, ki ga predlaga posamezna država, morajo potrditi ga morajo tudi v Bruslju. Šele nato lahko računa na povračilo denarja iz proračuna EU.

Slovenija sistema, ki podrobneje določa način pridobivanja denarja EU, v Bruselj sploh še ni poslala. "V tem trenutku opis sistema upravljanja in nadzora, ki smo ga pripravili v sodelovanju z ministrstvi, preverja urad za nadzor proračuna pri ministrstvu za finance," so pojasnili na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ki jo vodi Alenka Smrkolj. Foto: Matej Leskovšek

Toda Slovenija predloga, kako naj bi pri nas izgledal takšen sistem, Evropski komisiji sploh še ni poslala.

"V tem trenutku opis sistema upravljanja in nadzora, ki smo ga pripravili v sodelovanju z ministrstvi, preverja urad za nadzor proračuna pri ministrstvu za finance," so nam pojasnili na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Vodi jo Alenka Smrkolj, ki trenutno začasno opravlja funkcijo ministrice za finance. 

Povračil denarja iz Bruslja še ni

To posledično pomeni, da Slovenija v tem trenutku iz Bruslja ne more prejemati povračil denarja, ki ga je že začela zalagati za evropske projekte iz aktualne perspektive. Da to drži, so nam potrdili tudi v SVRK.

Država je za evropske projekte iz aktualne finančne perspektive do konca junija že namenila dobrih 20 milijonov evrov. Denar zanje je založila iz proračuna. Težava se utegne pojaviti v prihodnjih mesecih. Do konca leta bodo različni evropski projekti po načrtu skupaj prejeli še skoraj 186 milijonov evrov. Zna se zgoditi, da bo tudi ta znesek v celoti moral pokril slovenski proračun, kar bi lahko povečalo primanjkljaj.

Kot so pojasnili v SVRK, te stroške trenutno pokrivajo s predplačilom, ki ga je država od Evropske komisije prejela ob odobritvi operativnega programa. A Slovenija je bila že junija v razmerju do EU uradno neto plačnica. V evropski proračun je nakazala za skoraj 13 milijonov evrov več, kot je iz njega prejela. 

Trije komisarji vladi: Začnite črpati evropski denar!

V SVRK poudarjajo, da je stanje podobno tudi v večini drugih držav. Prav tako, da "je EU pozno (do konca leta 2013) sprejela tudi normativne podlage".

Toda dokument, ki smo ga v uredništvu Siol.net dobili na vpogled, kaže drugačno sliko.

Pismo, ki ga je Evropska komisija v začetku julija poslala na SVRK in več ministrstev, so podpisali trije komisarji. Med drugim tudi Marianne Thyssen, ki je zadolžena za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile. Foto: Reuters

Gre za pismo, ki ga je Evropska komisija v začetku julija poslala na SVRK in več ministrstev, ki so zadolžena za pripravo projektov za črpanje sredstev EU. Podpisali so ga dve komisarki in en komisar: Marianne Thyssen (zaposlovanje, socialne zadeve, strokovna usposobljenost in mobilnost delovne sile),  Corine Cretu (regionalna politika) in  Karmenu Vella (okolje, pomorske zadeve in ribištvo).

V pismu vlado "pozivajo, naj vse potrebne vire in energijo usmeri" v pripravo sistema za črpanje denarja EU in da naj te postopke dokonča "kolikor hitro lahko".

Na hladnem tri milijarde evrov

Dokument še razkriva, da Slovenija trenutno nima dostopa do denarja iz vseh ključnih skladov EU:

- Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF),

- Kohezijskega sklada (CF),

- Evropskega socialnega sklada (ESF),

- Pobude za zaposlovanje mladih (YEI),

- Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (EMFF)

Samo iz prvih štirih skladov Slovenija do leta 2020 računa na več kot tri milijarde evrov nepovratnih sredstev.

Po zadnjih podatkih ministrstva za finance Slovenija iz kohezijskega sklada od marca ni prejela niti evra, prav tako ne iz ESF. Vlada in nekdanji minister za finance Dušan Mramor sta sicer v letošnjem proračunu predvidela za okrog milijardo evrov prilivov iz Bruslja. Proračun jih je v prvi polovici leta beležil za slabih 300 milijonov evrov - v celoti na račun sredstev EU iz prejšnje finančne perspektive in skupne kmetijske politike.

Kronične težave z denarjem iz EU

Slovenija je imela že v prejšnjem desetletju kot nova članica EU velike težave zaradi različnih razlogov – neizkušenosti uradnikov, pogostih organizacijskih sprememb znotraj vlade, zamenjav na oblasti, nekaterih megalomanskih projektov, ki jih ni uspela izpeljati, operativnih programov, ki so bolj kot na strateške dokumente spominjali na sezname želja …

Prejšnjo finančno perspektivo 2007-2013 je naša država začela katastrofalno. Do konca leta 2008, torej po dveh letih, je v Bruselj predložila le za 15 milijonov evrov registriranih zahtevkov za povračilo. Tedaj je bila na oblasti vlada Janeza Janše, vladno službo, zadolženo za črpanje, pa je vodil Ivan Žagar.

Prejšnjo finančno perspektivo je Slovenija začela katastrofalno. Do konca leta 2008, torej po dveh letih, je v Bruselj predložila le za 15 milijonov evrov registriranih zahtevkov za povračilo. Tedaj je vladno službo, zadolženo za črpanje, vodil Ivan Žagar. Foto: Tina Deu

Neto prejemnica sredstev je Slovenija postala šele konec leta 2009, ko je bila na oblasti že vlada Boruta Pahorja. Koordinator črpanja je postala služba za razvoj, ki jo je vodil Mitja Gaspari, ministrstva pa so pozneje prevetrila sezname projektov.

Šele v zadnjih letih perspektive, ki se je uradno iztekla decembra 2013, država pa je lahko denar za to obdobje prejela še do letos, je črpanje dobilo velik pospešek. Država je denar iz projektov, ki jih ni mogla uresničiti (drugi tir), začela preusmerjati v komunalno infrastrukturo, čistilne naprave, energetske sanacije stavb, protihrupne ograje ob avtocestah, obnovo železniške infrastrukture …

Črpanje v zadnjem trenutku pospešilo rast

Leta 2014 je Slovenija iz proračuna EU prejela rekordnih 633 milijonov evrov več sredstev, kot jih je vanj vplačala. Tudi lani je "plus" znašal še 445 milijonov evrov.

Lani in letos je država iz slovenskega proračuna za projekte, sofinancirane s sredstvi evropske kohezijske politike, izplačala daleč največ sredstev – skupaj 1,75 milijarde evrov. Gre za znesek, ki je za približno tristo milijonov evrov višji od trenutne uradne ocenjene vrednosti dveh velikih infrastrukturnih projektov - šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) in drugega tira železniške proge Divača-Koper. 

Samo v letih 2014 in 2015, torej že v "podaljšku" perspektive, je Slovenija počrpala skoraj polovico denarja, ki ga je imela na voljo v obdobju od leta 2007 naprej. Prav po zaslugi velikanskega priliva evropskega denarja v letih 2014 in 2015 je Slovenija ustvarila najvišjo gospodarsko rast po recesiji. S tem so nastale okoliščine za kratkoročni zagon gradbeništva, ki se je medtem že ustavil. 

"Delno smo odgovorni tudi sami"

Kako je torej mogoče, da ima Slovenija tudi v novi perspektivi velike začetne težave pri črpanju evropskih sredstev? 

Prav zaradi obilice dela z lovljenjem rokov iz prejšnje perspektive je odgovornim v državi očitno zmanjkalo časa za resnejši razmislek o tem, kako začeti s črpanjem denarja iz nove finančne perspektive. Da "so delno (za težave, op. a.) odgovorni sami", priznavajo tudi na SVRK. Poudarjajo, da "je bilo treba v zadnjih dveh letih z istimi ljudmi opraviti dvojno delo – skleniti obdobje 2007–2013 in hkrati postavljati sistem 2014–2020". 

Vlada utegne tako postaviti nov neslavni rekord - da ji v treh letih od začetka nove perspektive iz nje za projekte iz Bruslja ne bo uspelo povrniti niti evra iz kohezijskega in strukturnih skladov.

Kaj pa zastarel informacijski sistem?

Prva povračila denarja iz proračuna EU v službi, ki jo vodi Alenka Smrkolj, napovedujejo za konec leta. "Potrditev s strani Evropske komisije pričakujemo do konca letošnjega leta. Vse napore vlagamo v čimprejšnji konec potrebnih postopkov, saj se zavedamo, da trajajo (pre)dolgo," so včeraj v SVRK komentirali pismo Evropske komisije. 

Pri tem imajo še eno težavo – zastarel informacijski sistem, v katerega se morajo podatki o zahtevkih vnašati ročno. Širše testiranje novega informacijskega sistema načrtujejo za jesen.