Zadovoljni zaposleni – varno podjetje

Razmere na trgu dobesedno kličejo po dobrih korporativno varnostnih strokovnjakih, tako s stališča preživetja in uspešnosti podjetij kot tudi izpolnjevanja zakonskih zahtev. Okolje, v katerem živimo, že dolgo ni več idilična oaza, varna pred mednarodnimi grožnjami, ampak je iz dneva v dan spreminjajoča se "zbirka groženj", ki jih morajo podjetja znati predvidevati in se jim izogibati. Tukaj nastopijo dobro izobraženi varnostni strokovnjaki, tako imenovani "corporate security managerji", ki jim na podiplomskem študiju letos prvič odpira vrata Fakulteta za podjetništvo Gea College. O varnostnih vprašanjih, ki se jih podjetja še premalo zavedajo, smo govorili z vrhunskim slovenskim strokovnjakom na tem področju, dr. Denisom Čaleto, predsednikom sveta Inštituta za korporativne varnostne študije ICS, predsednikom Slovenskega združenja korporativne varnosti in prihodnjim predavateljem na fakulteti za podjetništvo Gea College.

Kaj pomeni pojem korporativna varnost? Korporativna varnost je v najširšem pomenu besede dejavnost, ki identificira in izvaja vse potrebne sistemske ukrepe za obvladovanje varnostnih tveganj v posameznem podjetju. Kot taka predstavlja eno od osnovnih funkcij za delovanje podjetja in se za njegovo učinkovito delovanje nujno izvaja v tesnem sodelovanju z vsemi ključnimi funkcijami v podjetju. Procesi zagotavljanja korporativne varnosti so nedeljiva celota krovnega modela upravljanja korporacij in se izraža skozi korporativno upravljanje in korporativno družbeno odgovornost.

Eden od pomembnih notranjih dejavnikov tveganja so zaposleni v podjetjih. Zakaj predstavljajo tako veliko tveganje? Zaposleni so zaradi dinamike in hitrega menjavanja služb vedno manj lojalni do delodajalcev, ker je proces zagotavljanja varnostne kulture in zavedanja pripadnosti podjetja daljši. Zelo težko je zaposlene vključiti v podjetje, tako da so lojalni in varnostno dovolj ozaveščeni. Varnost je predvsem pri zaposlenih najbolj izpostavljen notranji dejavnik, ki je povezan s kriminalnimi dejanji, odtekanjem ključnih informacij, poslovnih skrivnosti in patentov.

Kaj se bolje obnese za zagotavljanje varnosti v podjetjih: da podjetja delajo na povečevanju občutka pripadnosti zaposlenih ali da krepijo varnostne ukrepe? Nujna je kombinacija obojega.Zadovoljni zaposleni so tudi lojalni zaposleni. Na drugi strani pa morajo biti vzpostavljeni primerni mehanizmi nadzora. Novozaposleni mora poznati organizacijsko in varnostno kulturo v podjetju. Če temu ne namenjamo dovolj pozornosti, zaposleni ne ve, kaj sme in česa ne sme početi v organizaciji. Tega se strateška vodstva podjetij v Sloveniji premalo zavedajo.

Ali uprava lahko naredi več škode za varnost v podjetju kot zaposleni? Situacija je zelo podobna piramidi. Uprava operira s ključnimi informacijami, ki so tudi po vrednosti v primeru odtekanja najnevarnejše. Veriga je tako močna, kot je njen najšibkejši člen. Vsak zaposleni v organizaciji je zelo pomemben, uprava pa mora s svojim zgledom in integriteto voditi zaposlene.

Kaj pa se lahko zgodi, če podjetje propade zaradi neupoštevanja varnostnih tveganj ali groženj? V konkurenčni tekmi na globalnem trgu so uspešna tista podjetja,ki so se sposobna čim hitreje prilagoditi novim situacijam. Če strateško vodstvo podjetja zanemari obvladovanje varnostnih in drugih s tem povezanih tveganj, podjetje izpostavi veliki nevarnosti, da bo začelo močno zaostajati, kar v končni posledici pomeni tudi izgubo vrednosti delnic podjetja, izgubo delovnih mest, opustitev proizvodnih programov in nenazadnje propad podjetja. Zato morajo lastniki podjetij zahtevati, da se z njihovim premoženjem ustrezno upravlja, da so naložbe varne in nemoteno delujejo ter prinašajo povečanje vrednosti. Sicer bodo lastniki zahtevali odgovornost uprav, ki ne bo samo odškodninska. Uprave so v določenih segmentih tudi kazensko odgovorne zaradi neupoštevanja predpisanih varnostnih zahtev.

Največji izziv za zagotavljanje varnosti v podjetjih je verjetno to, da se vrsta groženj stalno spreminja in da se poslovno okolje vedno spreminja, s tem se spreminja tudi način, kako delamo. Kako so slovenska podjetja pripravljena na stalne spremembe in kakšna je pri tem vloga strokovnjakov za varnost? V Inštitutu za korporativne varnostne študije vsako leto izvajamo raziskavo korporativnega varnostnega menedžmenta. Rezultati razkrivajo, da se strateški menedžment v slovenskih podjetjih, predvsem v tistih, ki nimajo jasnega lastnika, ne zaveda teh težav. Tveganj nikoli ne moremo popolnoma obvladati. Treba se je približati neki stopnji optimalnosti, na katero imajo velik vpliv resursi in znanje, ki jih imamo na voljo, da glavni poslovni proces lahko teče nemoteno. Korporativna varnost podpira in blaži tveganja na še sprejemljivo raven.

Gea College letos prvo leto vpisuje na podiplomski program Management korporativne varnosti. Kakšna znanja in veščine bo osvojil magister tega programa oziroma korporativno varnostni menedžer? Vsekakor je to velik korak naprej za profesijo korporativne varnosti. Vsaka profesija, zdravniška ali pravniška, lahko učinkovito deluje, če ima v ozadju učinkovit izobraževalni sistem, ki trgu stalno ponuja dovolj kakovostnih kadrov. Program korporativne varnosti na Fakulteti za podjetništvo Gea College je velik korak naprej v tej smeri. To je program, ki ga ni niti v širšem mednarodnem okolju, saj združuje multidisciplinarna znanja s pravnega, varnostnega in poslovnega področja ter z drugih področij.

Kakšna je potreba po tovrstnem kadru v slovenskih podjetjih? Izredno velika. Vprašanje pa je, ali se podjetja zavedajo, da te kadre potrebujejo. Ob akreditaciji programa smo naredili podrobno analizo, ki je pokazala, da so potrebe po tem kadru izredno velike. V Sloveniji imamo kar nekaj organizacij, ki obvladujejo kritično infrastrukturo, naj navedemo samo nekatere: Aerodrom Ljubljana, Telekom Slovenije, sektor proizvodnje in prenosa električne energije ter drugih energentov, del cestne in železniške infrastrukture in še bi lahko naštevali. Že zaradi pomembnosti te infrastrukture, ki mora neprekinjeno delovati, da naša družba lahko normalno deluje, te organizacije potrebujejo varnostne strokovnjake. V organizacijah, ki so vpete v mednarodno okolje, so varnostni strokovnjaki ključni, saj velja: "Sodelujem s teboj, če sem prepričan, da so informacije, ki jih bom predajal v tem poslu, pri tebi varne."

Ali lahko napoveste, kakšen delež diplomantov lahko računa na zaposlitev? Preostale fakultete, ki se ukvarjajo z varnostjo in so usmerjene predvsem na področje policije, vojske in varnostno-obveščevalnih služb, imajo skoraj nično zaposljivost, kajti državna uprava je popolnoma prenehala zaposlovati. Zato so vsi diplomanti, ki prihajajo s teh fakultet, na žalost nezaposljivi. Želja in usmerjenost našega programa je poseči v tržno nišo poslovnega področja, povezanega s korporativno varnostjo, kjer teh profilov do zdaj ni nihče izobraževal. Ob pregledu mednarodnih razpisov vidimo, da je ogromno povpraševanja po korporativnih varnostnih strokovnjakih. Znanja, ki jih bodo pridobili na našem programu, bodo dovolj konkurenčna, da bo zaposljivost iz tega programa dovolj velika, da bo prihodnjim kandidatom dala signal, da je to tisto področje, v katerega se izplača usmerjati nadaljnje izobraževanje.

Kaj bo najbolj močno orožje diplomantov programa Management korporativne varnosti? Program je sestavljen iz obveznega okvira predmetov, ki diplomantu dajejo znanja s pravnega, varnostnega in poslovnega področja. Korporativni varnostni menedžer mora razumeti poslovni proces in obvladati ustrezno upravljanje z varnostnimi tveganji. S svojimi aktivnostmi mora ustrezno podpirati ta poslovni proces. Ključno je zavedanje, da se poslovni procesi ne morejo prilagajati njemu in njegovi varnostni funkciji. Naš diplomant bo znal varnostni proces vključiti v vse segmente poslovanja. Študent se bo v nadaljevanju študija z izbirnimi predmeti lahko osredotočil na različna področja, ki so povezana z aktualnimi grožnjami in bodo v eni smeri bolj osredotočena na podjetniško okolje, v drugi smeri pa v večje organizacijske sisteme, ki jih predstavljajo podjetja, ki obvladujejo kritično infrastrukturo ali večja korporacijska okolja.