Za koga bo nov sistem elektronskega cestninjenja najdražji?

Po večletnih zapletih, ponovljenih razpisih in pritožbah na Družbi za avtoceste (Dars) zatrjujejo, da bodo v kratkem sprejeli odločitev o izbiri izvajalca elektronskega cestninjenja za tovorna vozila. A točnega datuma nam niso znali dati.

Gre za zamenjavo obstoječega elektronskega cestninjenja za težka vozila, ki ga, kot pravijo na Darsu, ni mogoče več dolgoročno vzdrževati, medtem ko vinjete za osebna vozila oziroma za vsa vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase ostajajo v veljavi do nadaljnjega.

Od prve cestninske postaje do zadnjega razpisa za elektronsko cestninjenje

Menjava vodstva Darsa ne bo ogrozila izpeljave projekta Kljub postopku razpisa za novega predsednika in člana uprave družbe na Darsu zatrjujejo, da izbira ponudnika elektronskega cestninjenja in iskanje novega vodstva družbe nimata nobene povezave.

Tomaž Vidic je bil namreč po razrešitvi Matjaža Kneza 13. januarja letos imenovan za polnopravnega predsednika uprave družbe, ki skupaj s preostalima članoma uprave deluje s polnimi pooblastili.

Najcenejšo ponudbo oddal Telekom Slovenije Kot je znano, so se na zadnji razpis prijavili štirje ponudniki z naslednjimi ponudbami:

- konzorcij Telekom Slovenije in norveške družbe Q-Free (99,9 milijona evrov), - konzorcij Iskratel in slovaški Skytoll (110,1 milijona evrov), - Cetis, skupaj z italijanskima družbama Autostrade in Engineering (114,6 milijona evrov), - avstrijski in slovenski Kapsch TrafficCom (114,9 milijona evrov).

Ker je izbira tehnologije prepuščena ponudnikom, trije nastopajo z mikrovalovnim sistemom cestninjenja, le konzorcij Iskratela in Skytolla se je odločil za satelitskega. Dars bo pri ocenjevanju ponudb v 70 odstotkih upošteval ceno, v 30 odstotkih pa tehnološke rešitve in izpolnjevanje tehničnih parametrov.

Dars je do zdaj ponudnike pozval k dopolnitvi in podaljšanju ponudb za štiri mesece. Na Darsu so nam zatrdili, da so ponudbe podaljšali vsi štirje.

Satelitski ali mikrovalovni sistem Pri izbiri vrste elektronskega sistema cestninjenja prevladujeta dve možnosti. Prva je satelitski sistem cestninjenja, ki uporablja signala GPS in mobilnih telekomunikacijskih omrežij, druga pa mikrovalovni sistem, ki deluje na temelju posebne komunikacije kratkega dosega (DSRC).

Mikrovalovni sistem je s tehnološkega vidika pravzaprav to, kar poznamo iz tablic ABC, ki so nekoč bile v Slovenije dopustno plačilno sredstvo za cestninjenje osebnih vozil, danes pa za avtobuse in tovornjake. Toda za to mikrovalovno tehnologijo ne bomo potrebovali cestninskih postaj, saj omogoča tudi cestninjene v prostem prometu. To dobro vedo vozniki avtobusov in tovornih vozil že v sosednji Avstriji.

Prednosti in slabosti Evropska zakonodaja na področju cestninjenja omogoča uporabo obeh tehnologij. Katerega od obeh sistemov bo uvedla Slovenija, bo torej odvisno od izbranega ponudnika, oba pa imata prednosti in slabosti.

Temu pritrjuje tudi Boštjan Batagelj z ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki poučuje radijske in satelitske sisteme. Meni pa, da je dolgoročen cilj EU satelitsko cestninjenje, saj je bilo veliko denarja vloženega tudi v razvoj globalnega navigacijskega satelitskega sistema Galileo, ki bi ga lahko uporabljali v te namene.

Kot glavno slabost satelitskega sistema lahko izpostavimo problematiko varstva zasebnosti pri uvedbi elektronskega cestninjenja, na katero je že pred leti dvakrat opozoril tudi Informacijski pooblaščenec.

Ni zanemarljivo niti dejstvo, da je v primeru mikrovalovnega cestninjenja vsa infrastruktura v rokah izvajalca, medtem ko je pri satelitskem sistemu jedro vedno "zunaj hiše" oziroma pri upravljalcu satelitskega omrežja.

Prihodnost na strani satelitskega cestninjenja Tako trenutno težko govorimo o boljšem ali slabšem, sodobnem ali zastarelem sistemu, lahko govorimo le o sistemih, ki so bolj ali manj primerni za določeno okolje, kjer bodo delovali. Omogočati morajo visok odstotek uspešno pobranih cestnin v skladu z razpisnimi pogoji, učinkovito odkrivanje in preprečevanje cestninskih kršitev ob vnaprej znanih stroških vzdrževanja v celotni življenjski dobi delovanja sistema.

Satelitska tehnologija je lažje programsko nadgradljiva in zahteva minimalne posege v prostor, toda njeni nasprotniki omenjajo vidik zasebnosti. Satelitski sistem vozilo spremlja praktično vsepovsod in kar nekomu morda predstavlja prednost zaradi sledljivosti in varnosti, lahko nekomu drugemu pomeni nedopusten poseg v zasebnost, zlasti če bi se satelitski sistem začel uporabljati tudi pri cestninjenju osebnih vozil.

Stroški postavitve mikrovalovne infrastrukture višji kot pri satelitski, vzdrževanje cenejše Če so stroški postavitve mikrovalovne infrastrukture za državo višji, je bistveno nižja cena vsake cestninske naprave, ki bi jo moral uporabnik namestiti v vozilo. Pri satelitskem cestninjenju je ravno obratno: nižji strošek postavitve stacionarne opreme spremlja visoka cena posamezne naprave, ki mora biti vgrajena v vozilo in omogoča prenos podatkov. Ta je lahko tudi desetkrat dražja. V primeru poznejše širitve cestninjenja na osebna vozila bi bil tako mikrovalovni sistem ugodnejši, saj bi morali zagotoviti bistveno več naprav.

Na odločitev za izbiro določenega sistema vplivata tudi število avtocestnih odsekov in število cestninjenjih vozil.

Če se država v prihodnosti odloči, da bo zaračunavala uporabo tako državnih cest kot avtocest je zagotovo racionalnejša odločitev za satelitsko cestninjenje.

Če se bo cestninilo zgolj avtocestno omrežje, kot predvideva aktualni razpis, je lažje nadgraditi obstoječi mikrovalovni sistem.

Dars v razpisu zahteva le 150 tisoč cestninskih naprav Darsov razpis med drugim določa, da morajo ponudniki v prvem letu delovanja zagotoviti 150 tisoč cestninskih naprav, s katerimi bodo opremljeni tovornjaki. Po mnenju nekaterih poznavalcev je ta številka občutno prenizka, saj bo glede na ogromno število tovornjakov na slovenskih avtocestah nekajkrat višja. Slovenija je namreč predvsem tranzitna država.

Avstrija na primer, ki je bistveno manj obremenjena s tovornim prometom in veliko prevozov opravi po železnici, je v 12 letih dala v uporabo 1,6 milijona takšnih naprav. Strošek za dodatne naprave bi v tem primeru obremenil ponudnike, za satelitsko cestninjenje torej bistveno bolj.

Kako je drugod? Trenutno več kot 90 odstotkov držav po svetu uporablja mikrovalovne sisteme. V Turčiji se na primer vse cestninjenje za vse skupine vozil opravlja izključno z mikrovalovnim sistemom, zato tam cestninskih postaj že dolgo časa sploh ne poznajo več.

Po drugi strani pa satelitsko cestninjenje za tovorna vozila že uporabljajo na Slovaškem in na Madžarskem, Nemčija pa le za cestninjenje tovornjakov, težjih od 12 ton. Satelitski sistem trenutno vzpostavljata še Belgija in Rusija, Bolgarija razpis še pripravlja.