Vsi strahovi brskanja po sanaciji bank: česa se boji Cerar, česa Jazbec

Danes se bo v državnem zboru nadaljeval spopad, od katerega bo odvisno, ali in kdaj bodo prebivalci Sloveniji izvedeli, kaj se je v resnici dogajalo med sanacijo bank leta 2013 in 2014. 

Na eni strani stojijo vlada, poslanci državnozborskega odbora za finance in računsko sodišče. Na drugi strani je Banka Slovenije, ki jih bolj ali manj prikrito pomaga Evropska centralna banka (ECB). 

Ključno vprašanje spopada je, ali bo računskemu sodišču kot krovnemu varuhu javnih financ dovoljeno pregledati dokumente in ukrepe Banke Slovenije iz obdobja sanacije bank. S tem bi lahko namreč dobili dokončni odgovor na vprašanje, ali je država leta 2013 vanje vplačala preveč kapitala. Državni zbor je nedavno sprejel spremembe zakona o Banki Slovenije, ki omogoča revizijo računskega sodišča.

Foto: STA ,

Kaj je Banka Slovenije pisala ustavnemu sodišču

Na današnji seji se bo tako odbor, ki ga vodi Urška Ban (SMC), opredelil do zahteve ustavnega sodišča, da se izvajanje zakona o Banki Slovenije zadrži. Po napovedih bodo odgovorili, da za to ni razloga. 

Spomnimo, Banka Slovenije je takoj ob sprejetju zakona, ki omogoča revizijo računskega sodišča, vložila zahtevo za presojo ustavnosti. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili, je razvidno, da se je pri tem sklicevala na "poseganje v več ustavno varovanih pravic", sprejetje zakona pa "bi lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice". 

Med argumenti Banka Slovenije navaja še, da:

• izpodbijane določbe kršijo pravni red EU, zaradi česar bi lahko bila Slovenija izpostavljena ukrepom in sankcijam,
• da bi izvrševanje zakona negativno vplivalo na ugled Banke Slovenije,
• da bi lahko računsko sodišče ob sprejetju zakona arbitrarno in samovoljno odločalo o tem, katere nadzorniške naloge Banke Slovenije bo revidiralo,
• da bi mnenje računskega sodišča lahko vplivalo na sodne postopke, v katerih se presoja odločitve Banke Slovenije.

Preberite še:

-> Pod oznako zaupno guverner Jazbec ECB hujskal proti Sloveniji
-> Politika o Jazbecu: Z eno besedo: sramota.

Foto: Bojan Puhek

Vlada proti Banki Slovenije

Trditvam Banke Slovenije nasprotujejo vlada, zakonodajna služba državnega zbora in računsko sodišče. 

Prva je tako v mnenju, ki ga je poslala državnemu zboru, zavrnila očitke, da gre pri spremembah zakona za kršitev pravnega reda EU. Utemeljitev: ECB po mnenju vlade tudi sama razlikuje naloge monetarne politike od nalog nadzora, ki so bolj okrepljene prav zaradi njihovega veliko večjega vpliva na davkoplačevalski denar. 

V vladi poudarjajo še, da "bo lahko računsko sodišče Banki Slovenije dalo le priporočila, ki pa jih ta ni dolžna spoštovati". 

"Banka Slovenije bi izgubila ugled". Mar res?

Na očitke, da bi njegovo revidiranje negativno vplivalo na ugled Banke Slovenije, je že računsko sodišče odgovorilo z navedbo, da bi to zagotovilo večjo preglednost delovanja BS in okrepilo njeno kredibilnost. 

Ključno vprašanje spopada je, ali bo računskemu sodišču pod vodstvom Tomaža Vesela kot krovnemu varuhu javnih financ dovoljeno pregledati dokumente in ukrepe Banke Slovenije iz obdobja sanacije bank. Foto: Bojan Puhek "Neizvedba revizije bi imela ravno nasprotni učinek," je poudarila vlada. 

Po mnenju vladne zakonodajno-pravne službe državnega zbora priporočila, ki bi jih računsko sodišče izdalo Banki Slovenije, ne bi vplivala na odločitve sodišč v sodnih postopkih, v katerih se presoja njene odločitve. Prav to bojazen je Banka Slovenija navajala v zahtevi za presojo ustavnosti zakona o Banki Slovenije.

Kaj smo vprašali Mira Cerarja …

V tem spopadu Banka Slovenije na vlado in državni zbor pritiska tudi prek Evropske centralne banke (ECB). 

Prejšnji teden smo na Siol.net razkrili dopise, s katerimi je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec ECB pri sprejemanju zakonov, ki niso bili pogodu centralne banke, pozival k ostrejšemu ukrepanju zoper našo državo. 

Foto: Bor Slana Čeprav so dopisi po neuradnih informacijah tudi v Cerarjevem kabinetu dvignili nemalo prahu, to iz uradnega odziva predsednika vlade za zdaj ni vidno. Na kabinet smo tako že minuli četrtek naslovili več vprašanj:

1. Kako ocenjujete ravnanje guvernerja Jazbeca, ki je bil imenovan v državnem zboru? 
2. Ali je guverner Jazbec mogoče pritiske ECB omenjal tudi na svojem sestanku z Vami 31. avgusta 2017? 
3. Kako boste kot predsednik vlade ukrepali ob utemeljenem sumu, da so bila tudi pretekla ravnanja ECB spodbujena iz Slovenije?
4. Ali je po vašem mnenju dogajanje že zadostna podlaga za začetek postopka razrešitve guvernerja centralne banke? 

… in kaj je odgovoril njegov kabinet

Iz kabineta so nam po petih dneh poslali daljše pojasnilo, ki so ga po naših podatkih pripravili na ministrstvu za finance, doslej precej naklonjeno željam in pobudam Banke Slovenije

"To, da guverner Banke Slovenije o dogajanju v Sloveniji obvešča člane Sveta Evropske centralne banke (ECB), je v okviru Evrosistema nekaj povsem običajnega v zadevah, ki so relevantne z vidika pristojnosti Sveta ECB ali glede nacionalne zakonodaje, ki zadeva Banko Slovenije," so nam odgovorili v kabinetu.

Pojasnili so še, da lahko zahtevo za postopek ugotavljanja odgovornosti guvernerja vloži posamezni član Sveta Banke Slovenije, minister, pristojen za finance, ali predstavnik državnozborskega odbora za finance in monetarno politiko. 

Sprožiti ga je mogoče v primeru težjih kršitev dolžnosti, zaradi česar bi obstajal resen dvom o njihovi primernosti za opravljanje funkcije. 

Zakaj Cerar (še) ne napada Jazbeca?

Dejstvo, da sam Cerar – za razliko od nekaterih poslancev SMC - za zdaj ne želi odkrito napasti Jazbeca, gre verjetno pripisati dvema razlogoma.

Foto: Matej Leskovšek Najprej temu, da pri morebitnem odkritem napadu na guvernerja ne more računati na podporo ministrice za finance Mateje Vraničar Erman. Ni skrivnost, da je ta še vedno trdno na Jazbečevi strani. 

Zelo verjetno tudi zato, ker je imela sama pomembno vlogo pri sanaciji bank. Leta 2013 je bila namreč državna sekretarka na ministrstvu, v državnem zboru pa je poslancem predstavljala zakon, s katerim je država takrat razlastila imetnike obveznic slovenskih bank. 

Drugi razlog je možni pritisk Evropske komisije in ECB, dveh ključnih akterjev pri sanaciji bank na drugih področjih. Na primer pri prodaji Nove Ljubljanske banke (NLB), ki jo želi vlada preložiti, o čemer se trenutno pogaja z Brusljem. 

Kaj je Jazbec počel pri Cerarju?

Tega se verjetno zaveda tudi guverner Jazbec, ki je podporo za nasprotovanje spremembam zakona o Banki Slovenije neposredno iskal tudi pri Cerarju. 

V kabinetu predsednika vlade so namreč že pred časom potrdili, da se je Cerar 31. avgusta sestal z Jazbecem. To je bilo le dan pred odločanjem državnozborskega odbora za finance in monetarno politiko o spremembah in dopolnitvah zakona o Banki Slovenije. 

Foto: Reuters

Na tej seji so poslanci treh strank koalicije (SMC, DeSUS in SD) izglasovali dopolnilo, s katerim so omilili prvotno besedilo zakona, ki ga je aprila sprejela vlada. 

Pravico računskega sodišča, da lahko revidira odločitve Banke Slovenije, ki so vodile v porabo sredstev iz državnega proračuna, je omejilo na obdobje do 4. novembra 2014. Takrat je v območju evra začel delovati enotni mehanizem nadzora pod okriljem Evropske centralne banke (ECB). 

"Guverner je premierja seznanil z delom Banke Slovenije"

A na Banki Slovenije zgolj s tem niso bili zadovoljni. Tudi novejša različica zakona je namreč računskemu sodišču omogočila brskanje po drobovju sanacije bank. 

Jazbec se je zato – še preden je bil zakon sprejet v državnem zboru – odločil za pritisk pred ECB. Njenega guvernerja Maria Draghija je v dopisu prosil, naj za slovensko vlado pripravi negativno mnenje o zakonu. 

"V pogovoru je guverner predsednika vlade seznanil z aktualnim delom Banke Slovenije in predstavil njeno mnenje o predlogu dopolnitev zakona o Banki Slovenije," so nam pred časom v Cerarjevem kabinetu pojasnili, kaj je bila tema sestanka predsednika vlade z Jazbecem.