Vlada, ki opravlja tekoče posle, je sprejela predlog novele zakona o javnih financah, s katerim uvaja zgornjo mejo zadolževanja države.
Ta znaša 48 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič.
Vlada je pri omejevanju zadolževanja države sprva ciljala na 45 odstotkov BDP in prehodne določbe. To bi po Križaničevih besedah omogočalo prehod iz obdobja, ko je približno sedem odstotkov BDP naloženega v bankah za spodbujanje kreditne aktivnosti in s temi sredstvi država nastopa kot spodbujevalec kreditne aktivnosti.
Križanič: Izognili smo se predhodnim določbam
"Dokler se ta del ne umakne, si puščamo več prostora in to so trije dodatni odstotki. Smo se pa izognili prehodnim določbam, s katerimi bi ta delež zvišali," je odločitev za omejevanje zadolževanja države na 45 odstotkov BDP pojasnil Križanič.
Hkrati s predlagano novelo zakona o javnih financah skupen znesek poroštev, ki ga država daje enotam zunaj sektorja država, ne sme preseči 20 odstotkov BDP, pri čemer se ne štejejo poroštva, dana z začasnim mehanizmom za stabilnost evra (EFSF) in evropskimi stabilnostnimi mehanizmi.
Križanič: V zakonu tudi petletno srednjeročno načrtovanje
V zakon se vnaša tudi petletno srednjeročno načrtovanje, uvedeno z novimi standardi fiskalnega načrtovanja EU. "V petletnem javnofinančnem okviru bomo opredelili zgornjo mejo odhodkov, t.i. fiskalno pravilo, ki ga zdaj zakonsko opredeljujemo, ni pa fiksirano v samem zakonu, ampak ga mora določiti DZ ob sprejemu srednjeročnega načrta," je pojasnil Križanič.
Vlada predlaga, da DZ predlog novele zakona o javnih financah obravnava po nujnem postopku. Sprejetje zakona je namreč nujno za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države, ki lahko nastopijo, če Slovenija ne bo pravočasno in na ravni zakonskega predpisa oblikovala fiskalnih pravil, ki naj zagotovijo ustrezno fiskalno disciplino.
Če predlagane rešitve ne bi bile pravočasno sprejete, bi lahko prišlo do poslabšanja položaja Slovenije na mednarodnih finančnih trgih, kar bi pomenilo povečanje stroškov zadolževanja države, posledično pa tudi poslabšanje položaja slovenskih finančnih institucij in gospodarskih subjektov na mednarodnih finančnih trgih.