Vlada: Brez dodatnih ukrepov primanjkljaj letos pri petih odstotkih BDP

Sprejeti državni proračun namreč predvideva za 8,61 milijarde evrov prihodkov in 9,62 milijarde evrov odhodkov. Razlika zaradi le delno izvedenih ukrepov Vlada v oceni možne realizacije proračunskih prihodkov, ki jo je poslala tudi v DZ, ocenjuje, da bi država brez dodatnih ukrepov letos zbrala za 365 milijonov evrov manj davčnih prihodkov, medtem ko naj bi se v državno blagajno natekel predviden obseg nedavčnih prihodkov. Ocenjeni izpad je precejšen predvsem pri davku na dodano vrednost in davku od dohodkov pravnih oseb. Na strani odhodkov pa vlada ugotavlja, da je razlika med ocenjeno realizacijo odhodkov do konca leta in proračunskim položajem na dan 5. aprila 525,1 milijona evrov, medtem ko je ocenjenih odhodkov glede na sprejeti proračun za 391,8 milijona evrov več. Ta razlika v veliki meri temelji na le delno izvedenih ukrepih omejevanja določenih odhodkov, saj se vlada recimo s sindikati javnega sektorja še ni uspela dogovoriti o načinu zmanjšanja mase plač. Za plačilo obresti bo treba po zadnjih vladnih ocenah letos zagotoviti 727,3 milijona evrov Korenitejše omejevanje odhodkov je po oceni vlade možno le ob izvedbi sistemskih sprememb, medtem ko je poseganje v investicije in materialne stroške glede na precejšnja znižanja iz prejšnjih let smiselno le selektivno. Pri plačah in prispevkih za neposredne proračunske uporabnike je sicer konec marca primanjkljaj za letos ocenjen na 33,6 milijona evrov, za tekoče transferje javnim zavodom pa se glede na sprejeti proračun primanjkljaj ocenjuje v višini 102,3 milijona evrov. Za plačilo obresti bo treba po zadnjih vladnih ocenah letos zagotoviti 727,3 milijona evrov, kar glede na sprejeti proračun zahteva dodatnih 28,5 milijona evrov. Aprila je bilo za ta namen na voljo le še 668,8 milijona evrov, kar po navedbah vlade pomeni, da bo treba razliko zagotoviti z drugih postavk. V primeru izdaj novih državnih vrednostnih papirjev, npr. dolarskih obveznic, pa vlada ocenjuje, da bo treba zagotoviti še dodatnih 70 milijonov oziroma skupaj 797,3 milijona evrov. V pokojninsko blagajno še vsaj 150 milijonov evrov Zaradi kombinacije različnih razlogov, kot so med drugim prenizko načrtovane obveznosti, nerealno vključene ocene 150 milijonih prihrankov z naslova pokojninske reforme, pospešeno predčasno upokojevanje pred sprejemom reforme in presoja ustavnega sodišča o neustavnosti znižanja pokojnin, ki se izplačujejo iz proračuna, bo treba po oceni vlade letos v pokojninsko blagajno nameniti še vsaj 150 milijonov evrov. Pri transferjih posameznikom in gospodinjstvom, torej raznih socialnih transferjih, bo odhodkov glede na sprejeti proračun za 55,2 milijona evrov več, glede na veljavni proračun pa primanjkljaj znaša 99,7 milijona evrov. Pri tem vlada opozarja, da se lahko ta primanjkljaj sredstev ob koncu leta še poveča. Za plačila sredstev v proračun EU pa je po navedbah vlade na voljo le še 336,9 milijona evrov od predvidenega slovenskega prispevka 443 milijonov evrov. To pomeni primanjkljaj v višini 106,1 milijona evrov.