Višji stopnji DDV načrtovani tudi po letu 2015

Ohranitev DDV na višji ravni je kršitev koalicijske pogodbe, že opozarjajo na GZS. Vlada naj raje okrepi boj proti sivi ekonomiji. Vlada se je za zvišanje DDV odločila potem, ko je predlog o uvedbi kriznega davka, s katerim bi bili obdavčeni vsi prihodki, naletel na ostro nasprotovanje. S 1. julijem 2013 se je tako splošna stopnja DDV zvišala z 20 na 22 odstotkov, znižana, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Ukrep je trenutno zapisan v zakonu o izvrševanju proračuna za čas do konca leta 2015.

Na finančnem ministrstvu zdaj pripravljajo predlog novele zakona o DDV, s katero se bo v slovenski pravni red preneslo nekatere določbe iz evropske zakonodaje. Hkrati predlagajo, naj se zvišani stopnji davka vpiše tudi neposredno v zakon o DDV.

GZS: Vlada bo z ohranitvijo stopenj DDV kršila lastno koalicijsko pogodbo Na GZS vlado opominjajo, da so bile ob podpisu koalicijske pogodbe dane zaveze, da ne bo novih obremenitev gospodarstva. Vlada bo z ohranitvijo stopenj DDV na 9,5 oz. 22 odstotkih po letu 2015 kršila lastno koalicijsko pogodbo, so zapisali v sporočilu za javnost.

Takšna poteza po njihovem mnenju bistveno spodkopava tudi zaupanje na pogajanjih za socialni sporazum za izhod iz krize 2014-2015, kjer bi morala biti ponovljena zaveza vlade iz koalicijske pogodbe o tem, da ne bo novih obremenitev.

Na finančnem ministrstvu odgovarjajo, da dvig DDV ni bil nikoli predviden kot začasen ukrep. Ker vlada lani ni imela v načrtu drugih sprememb zakona o DDV, se je odločila za vpis zvišanja DDV v zakon o izvrševanju proračuna, ob prvi spremembi pa prenos v sistemski zakon, so pojasnili.

Če bi stopnji DDV vrnili na prejšnjih 20 oz. 8,5 odstotka, proračunov za leti 2014 in 2015 ne bo mogoče izvršiti v načrtovanem obsegu, še ocenjujejo na ministrstvu. Čeprav se kažejo znaki okrevanja gospodarstva, pa spreminjanje stopenj DDV po njihovem mnenju v tem trenutku ne bi bilo primerno.

Na GZS vlado ter ministrstvi za finance in gospodarstvo pozivajo, naj raje odločno in pošteno izpeljejo boj proti sivi ekonomiji. Z uvedbo davčnih blagajn, ki bi omogočile hkratno preusmeritev klasičnih inšpekcijskih nadzorov na področja, kjer se sploh ne izdajajo računi, bi po njihovem mnenju pokazali, da resnično želijo hkrati z javnofinančno konsolidacijo okrepiti tudi pravno državo.

V zvezi tem pozivom na finančnem ministrstvu poudarjajo, da so vladni ukrepi zoper sivo ekonomijo v polnem razmahu, vlada pa da jih z dodatnimi aktivnostmi še krepi.