Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
6. 12. 2011,
19.50

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

finančna kriza

Torek, 6. 12. 2011, 19.50

7 let, 2 meseca

Van Rompuy poziva k hitri uvedbi strožje proračunske discipline

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy bo voditelje EU konec tedna pozval k hitri uvedbi strožje proračunske discipline in premisleku o višini kapitala stalnega kriznega sklada.

Voditelji članic unije se bodo v četrtek v Bruslju najprej sestali na neformalni večerji, na kateri bodo govorili o reševanju finančne in gospodarske krize na podlagi Van Rompuyevega poročila, ki "opredeljuje možne korake k močnejši gospodarski uniji".

Van Rompuy predlaga "tesnejši fiskalni jopič" Glavni korak, ki ga v poročilu predlaga Van Rompuy, je "tesnejši fiskalni jopič" za članice unije, torej strožja pravila, ki določajo višino javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, ter učinkovitejši vzvodi za zagotavljanje doslednega spoštovanja teh pravil.

Ta pravila sedaj opredeljuje pakt za stabilnost in rast, ki zgornjo mejo primanjkljaja določa pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), višino dolga pa pri 60 odstotkih BDP. Poleg spoštovanja teh pravil naj bi države v nacionalno zakonodajo uvedle "zlato pravilo", ki naj bi zagotavljalo srednjeročno uravnotežen proračun.

Zaostritev verodostojnosti proračunskih pravil in zagotovitev njihovega spoštovanja je ključno za povrnitev zaupanja finančnih trgov v območje evra in za zagotovitev politične vzdržnosti mehanizmov solidarnosti, piše v Van Rompuyevem poročilu.

Strožja disciplina naj bi Evropski centralni banki (ECB) omogočila dovolj manevrskega prostora za okrepitev kupovanja državnih obveznic. Na neformalni večerji bo v četrtek tudi predsednik ECB Mario Draghi, ki je minuli teden nakazal, da je banka v primeru krepitve gospodarske unije pripravljena okrepiti svojo vlogo pri reševanju dolžniške krize.

ESM naj dobi status kreditne ustanove Poleg tega Van Rompuy v poročilu predlaga, naj stalni mehanizem za zagotavljanje stabilnosti evra (ESM) dobi status kreditne ustanove, kar bi mu omogočilo dostop do likvidnosti ECB, ter naj se preuči višina njegovega kapitala, ki sedaj znaša 500 milijard evrov.

Van Rompuy v poročilu predlaga tudi uvedbo skupnih evrskih obveznic, a kot dolgoročno možnost.

Van Rompuy za povečanje sredstev IMF Prav tako poziva k povečanju sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) s ciljem krepitve njegove vloge pri reševanju dolžniške krize v Evropi. Članice območja evra naj bi z dvostranskimi posojili IMF okrepila njegova sredstva, ki bi bila nato na voljo za pomoč ranljivim članicam območja skupne evropske valute.

Poročilo z naslovom K močnejši gospodarski uniji, ki ga je Van Rompuy pripravil v sodelovanju z drugimi evropskimi voditelji, je naročil vrh EU konec oktobra s ciljem, da se razišče poti do močnejše gospodarske unije, ki bo bolj usklajena z denarno unijo.

Za uresničitev predlogov potrebne manjše spremembe pogodbe EU Za uresničitev Van Rompuyevih predlogov naj bi zadostovale manjše spremembe pogodbe EU, ki naj ne bi terjale ratifikacije v parlamentih vseh članic unije. Van Rompuy v poročilu nakazuje tudi možnost potrebe po utrditvi sekundarne zakonodaje EU, na primer pakta za stabilnost in rast.

V petek se bo podpisala pogodba o pristopu Hrvaške k EU V petek bo najprej ob robu vrha slovesen podpis pogodbe o pristopu Hrvaške k EU, nato bo sledila tradicionalna izmenjava mnenj s predsednikom Evropskega parlamenta Jerzyjem Buzekom, ki se poslavlja od svojega mandata.

Nato bo vrh razpravljal o tem, kako je mogoče z gospodarskimi politikami popeljati Evropo iz krize ter spodbujati rast in ustvarjanje delovnih mest.

Proti koncu zasedanja pa bodo voditelji govorili o širitvenem procesu, pri čemer ni pričakovati dobrih novic za Srbijo in Črno goro, dotaknili pa se bodo tudi zastoja Bolgarije in Romunije na poti v schengen in izmenjali mnenja o Iranu.

Ne spreglejte