Torek, 3. 3. 2015, 14.44
1 leto, 2 meseca
V kateri banki boste dobili največ obresti za depozit?
Slovenci smo po varčnosti blizu evropskega vrha, na vrhu smo tudi po tem, da največ presežnih denarnih sredstev hranimo v bankah, kjer imamo naloženih 14 milijard evrov. Čeprav so obrestne mere za depozite v zadnjih letih precej padle in se gibljejo okoli enega odstotka, jim očitno še vedno najbolj zaupamo. Številni nepoučeni vlagatelji so se namreč ob zadnjem drastičnem padcu borznih trgov precej opekli in za vselej opustili misel na plemenitenje sredstev drugod kot v banki.
Pri depozitih gre za precej konservativen, a varen način varčevanja, saj so vloge pri posamezni banki ali hranilnici s sedežem v Sloveniji zajamčene do višine sto tisoč evrov. So pa sredstva težko dostopna, če jih potrebujemo pred iztekom varčevalnega obdobja. Banke prekinitev depozita običajno zaračunajo ali pa tega niti ne omogočajo.
Sledile so izdatne dokapitalizacije bank, slovenske smo dokapitalizirali s petimi milijardami evrov davkoplačevalskega denarja, s čimer je bila znova zagotovljena stabilnost bančnega sistema. Varnim bankam, ki imajo dovolj kapitala in likvidnosti, pa ni treba ponujati visokih obresti z namenom kompenzacije za povišano tveganost. Ker tudi Evropska centralna banka še ne napoveduje višjih temeljnih obrestnih mer, tudi varčevalci v prihodnje ne morejo računati na višje obresti za svoje depozite.
Upoštevali smo redno ponudbo bank za depozite v evrih s fiksno obrestno mero, ki jih komitenti bankam zaupajo za leto dni (gre za depozite nad enim letom oziroma 366 dni); za nekomitente so obrestne mere običajno nižje. Na trgu sicer obstajajo tudi depoziti s spremenljivo obrestno mero in depoziti, ki omogočajo druge vrste bonitet kot obresti. Obrestna mera se razlikuje tudi od višine vezane vloge in časa vezave. Nekatere banke sicer ponujajo malenkost višje obrestne mere za sklenitev depozita prek spletne banke ali pa posebne akcijske ponudbe, česar v našem pregledu nismo upoštevali. V preglednici so zajete obrestne mere za najmanjše mogoče zneske, ki jih lahko pri posameznih bankah vežemo kot depozit. Ti se ponekod začnejo že pri sto evrih. Izračunali smo, koliko denarja bomo privarčevali, če za eno leto vežemo dva tisoč, pet tisoč ali deset tisoč evrov.
Sberbanka vam za vezavo do deset tisoč evrov za eno leto ponuja 1,2-odstotno obrestno mero. Če depozit sklenete prek spletne banke, je obrestna mera višja za dodatne 0,1 odstotne točke. Enako so obrestovani depoziti nad 50 tisoč evrov.
V Abanki lahko za eno leto vežete znesek od 250 evrov naprej, pri tem pa vam bodo ob koncu varčevanja pripisali 1,2 odstotka več. S sklenitvijo depozita prek spletne banke je obrestna mera višja za 0,1 odstotne točke.
V Deželni banki Slovenije (DBS) tako komitentom kot nekomitentom banke za znesek od sto evrov do 20 tisoč evrov ponujajo 1-odstotno letno obrestno mero.
Tudi v NKBM vas s sklenitvijo depozita prek spletne banke nagradijo z dodatnih 0,1 odstotne točke višjo obrestno mero. Za sklenitev depozita od 250 evrov dalje po enem letu prejmete en odstotek več, za zneske nad štiri tisoč evrov pa dodatnih 0,1 odstotne točke več.
Najslabše enoletno vezavo zneska od 250 evrov dalje obrestuje banka Raiffaisen, saj vam zagotavlja le 0,2 odstotka več, za znesek nad 50 tisoč evri pa dodatnih 0,15 odstotka.
Podatki za preostale depozitne ponudbe bank so v preglednici.