Ker so se razmere v mednarodnem okolju v zadnjih mesecih močno poslabšale, se povečuje verjetnost, da bo gospodarska rast v Sloveniji nižja od napovedane.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bo z novimi izračuni počakal do konca meseca, ko bo statistični urad objavil zadnje podatke o gibanju BDP. Umar je v sredi septembra objavljeni jesenski napovedi gospodarskih gibanj Sloveniji za letos napovedal gospodarsko rast v višini 1,5 odstotka, za leto 2012 pa v višini dveh odstotkov. "Uresničujejo se nekatera tveganja in lahko pričakujemo, da bo gospodarska rast v naslednjih četrtletjih nižja, kot smo napovedovali ob pripravi jesenske napovedi," je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle.
Poslabšanje predvsem zaradi razmer v mednarodnem okolju
Napoved je v veliki meri temeljila na predpostavkah o gospodarskih razmerah v mednarodnem okolju, te pa so se v zadnjih mesecih močno poslabšale, je pojasnil. Medtem ko so se napovedi letošnje gospodarske rasti za območje evra še julija gibale okoli 1,7 odstotka, zdaj ne segajo nad 0,6 odstotka. Na poslabšanje napovedi vpliva negotovost na finančnih trgih, predvsem na trgih državnih obveznic.
Rast izvoza se nadaljuje
O trenutnih gospodarskih gibanjih v Sloveniji na Umarju ugotavljajo, da se rast izvoza nadaljuje. Nasprotno se še naprej znižuje aktivnost gradbeništva - ta je le še na 40 odstotkih ravni iz leta 2008 -, v zadnjih mesecih pa se poslabšujejo tudi razmere v predelovalnih dejavnostih. To vpliva tudi na poslabšanje gospodarske klime, je ugotovil Vasle.
Tržni deleži pri najpomembnejših trgovinskih partnericah precej nižji kot pred krizo
Zaradi tega se je konkurenčna sposobnost slovenskega gospodarstva v zadnjih mesecih poslabšala. "Tržni deleži, ki jih dosegamo pri naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, so precej nižji kot pred krizo, kar kaže na strukturne slabosti, ki jih ima slovensko gospodarstvo s konkurenčnostjo," je dejal Vasle. Slovenija je na praktično vseh lestvicah konkurenčnosti v zadnjih dveh letih zdrsnila za precej mest navzdol.
Zadolžitev slovenskih podjetij med največjimi v evrskem območju
Konkurenčnost je tako čedalje bolj omejujoč dejavnik slovenskega okrevanja, dodatno pa je Vasle opozoril še na zastoj pri kreditni aktivnosti ter prepočasno konsolidacijo javnih financ. Razlogi za šibko kreditiranje, ki se vleče že v tretje leto, so tako na strani bank kot tudi podjetij. Banke namreč povečujejo delež slabih terjatev in rezervacij, medtem ko zadolžitev slovenskih podjetij ostaja med največjimi v evrskem območju.
Vasle: Konsolidacija javnih financ bo ključna naloga naslednje vlade
Konsolidacija javnih financ bo ključna naloga naslednje vlade, je menil Vasle. Medtem ko je proračunski primanjkljaj leta 2010 dosegel 5,8 odstotka BDP, bo letos predvidoma znašal 5,5 odstotka BDP. Takšno zniževanje primanjkljaja pa je prepočasno; kot je opozori Vasle, vodi v poslabšanje percepcije Slovenije na mednarodnih trgih, v višjo ceno zadolževanja države ter višje obresti za podjetja.
Na trgu dela se je avgusta in septembra nadaljevalo rahlo slabšanje razmer. Število delovno aktivnih se je avgusta rahlo znižalo tretji mesec zapored, rast števila registriranih brezposelnih pa se je septembra okrepila. Konec septembra je bilo brezposelnih 9,3 odstotka več oseb kot leto prej.
Delež starega prebivalstva se bo v prihodnjih desetih letih močno povečal
Na Umarju opozarjajo še na poslabšanje demografske slike Slovenije. Delež starega prebivalstva se bo v prihodnjih desetih letih močno povečal, to pa bo močno prispevalo k povečanju dolgoročne nevzdržnosti slovenskih javnih financ, je še opozoril Vasle.