Terminala v Žavljah ne bo. Italija bo lahko gradila le s slovenskim soglasjem.

Gre za seznam približno 250 prednostnih energetskih projektov, ki se bodo lahko v obdobju 2014–2020 po pospešenem in lažjem postopku potegovali za delež 5,8 milijarde evrov evropskega denarja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Na njem je tudi sedem slovenskih projektov.

Dodatna pogajanja prinesla rešitev Slovenija je julija, v vmesni fazi postopka odločanja, seznamu nasprotovala, ker je bil na njem tudi italijanski projekt plinskega terminala v Severnem Jadranu, češ da se za njim skriva namera gradnje terminala v Žavljah, ki mu že vseskozi odločno nasprotuje. Sledila so dodatna pogajanja, ki so prinesla rešitev.

"Slovenija se je z Italijo in Evropsko komisijo dogovorila o kompromisni rešitvi glede uvrstitve plinskega terminala v Severnem Jadranu na prednostni seznam energetskih projektov EU … Dogovor predvideva, da bo lahko Italija določila lokacijo terminala samo v soglasju s Slovenijo," so v petek pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

Terminal torej ne bo zgrajen na območju, ki bi mu Slovenija nasprotovala zaradi negativnih učinkov na slovensko ozemlje, kar je skladno z Resolucijo o strategiji za Jadran, ki jo je DZ sprejel leta 2009. To velja tudi za morebitne nove pobude za plinski terminal v Severnem Jadranu.

Ministrstvo: Ta rešitev upoštevana v podpisanem seznamu Ta rešitev je po navedbah ministrstva upoštevana v končni različici seznama, ki jo je komisija potrdila danes. Gre za delegiran akt, ki ga pripravi komisija, pri čemer članice ne sodelujejo. Komisija ga nato posreduje v pregled članicam in Evropskemu parlamentu, ki pa akta ne morejo več spreminjati, temveč ga lahko le potrdijo ali zavrnejo.

Omerzel: Plinski terminal v Žavljah zgodovina Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je zadovoljen, da je na prednostnem seznamu energetskih projektov v skupnem evropskem interesu, ki ga je potrdila Evropska komisija, tudi sedem slovenskih projektov. Za Slovenijo sporni plinski terminal v Žavljah, ki ga ni na seznamu, prav tako pa nima okoljskega dovoljenja, je zanj "zgodovina".

"Zadovoljen sem, da smo z Italijo našli dogovor in ga spoštovali, in to na nivoju EU," je v današnji izjavi medijem v Ljubljani ocenil minister. Italija in Slovenija sta po njegovem mnenju dokazali, da se znata kot dobri sosedi tudi dogovoriti.

Slovenski vladi po mnenju SLS ni uspelo prepričati Evropske komisije, da izbriše okoljsko sporen plinski terminal s seznama prednostnih evropskih energetskih projektov. "Edini izplen večmesečnih pogajanj je danes očitno ta, da bo morala slovenska vlada dati soglasje k novi lokaciji," so poudarili.

Odzvala se je tudi slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Romana Jordan. Izrazila je veselje, da je Evropska komisija pri oblikovanju seznama upoštevala pomisleke Slovenije glede terminala v Žavljah. A to po njenih besedah še ne pomeni, da je delo končano. Spomnila je, da so v postopku oblikovanja seznama predstavniki Slovenije enotno zastopali stališče, ki ga je pripravila vlada.

"Verjamem, da smo ta uspeh dosegli prav zaradi naše enotnosti. Malo je projektov, do katerih imajo vse slovenske politične strani enak pristop in zato je še posebej pomembno, da te aktivnosti nadaljujemo, ko bo Italija določala novo lokacijo," je pozvala poslanka. Le tako bo moč po njenem prepričanju zagotovili, da bo terminal v Severnem Jadranu primerno umeščen v prostor. Ob tem je pozvala še k pospešitvi oblikovanja strategije za Severni Jadran, v kateri bi Slovenija igrala svojo strateško vlogo.