Slovenski in turški poslovneži želijo skupaj na tretje trge

Skupaj pa bi lahko sodelovali tudi na tretjih trgih, je bilo slišati na poslovnem forumu ob obisku turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v Ljubljani.

Erdogana na uradnem obisku v Sloveniji spremlja številčna in sektorsko raznolika delegacija turških poslovnežev, zato sta javna agencija Spirit in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ob tej priložnosti organizirali poslovno srečanje gospodarstvenikov obeh držav, da bi še spodbudili in okrepili sodelovanje. Foruma se je udeležilo okoli 170 poslovnežev iz obeh strani.

Pahor kot priložnost za Turke izpostavil proces privatizacije v Sloveniji Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru spomnil, da je Slovenija izšla iz recesije. "Naši turški prijatelji se mudijo v državi, ki bo v razumno kratkem času gospodarsko in socialno okrevala, ki bo postala atraktiven poslovni partner za nove investicije, tudi zavoljo odločitve vlade, da bo reformirala, kolikor je le mogoče, poslovno okolje, da bi ga naredila čim bolj konkurenčnega za tuja vlaganja," je dejal in kot priložnost za Turke izpostavil proces privatizacije v Sloveniji.

Erdogan pa je spomnil, da sta s Pahorjem leta 2011 še kot premierja podpisala sporazum o strateškem partnerstvu med državama. "To je dalo zagon našim odnosom," je dejal in izrazil upanje, da bosta državi gospodarske odnose še poglobili v korist obeh. V luči procesa prodaje podjetij, ki poteka v Sloveniji, je ocenil, da privatizacija prispeva k učinkovitosti, turškim podjetjem pa je dejal, naj investirajo v Slovenijo.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je povedal, da pripravlja Slovenija nov program internacionalizacije gospodarskega sodelovanja do leta 2020, ki ga sestavlja tudi dokument Mednarodni izzivi 2015-2016, v katerem je Turčijo poleg ZDA in Japonske uvrstila med tri prioritetne trge.

"Centri moči se selijo z zahoda na vzhod in Turčija je zagotovo eden najpomembnejših centrov," je dejal. Tudi on je spomnil, da v Sloveniji poteka proces privatizacije, zato je turške investitorje pozval, "da se seznanijo s ponudbo".

Hribar Milič prepričan, da bosta strani gospodarske odnose še poglobili Predsednik GZS Samo Hribar Milič je dejal, da se kljub izboljšanju gospodarskih razmer v EU in Sloveniji v današnjem svetu soočamo s konflikti, njihovo razraščanje pa vzame vse več časa in povzroča vse več stroškov. V tej luči je izrazil veselje, da je sodelovanje s Turčijo vzorno in uspešno. Prepričan je, da bosta strani gospodarske odnose še poglobili.

Direktor Iskratela in predsednik Slovensko-turškega poslovnega sveta Željko Puljić priložnosti za krepitev sodelovanje vidi v turizmu, telekomunikacijah in širše v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, na področju izkoriščanja lesa in gozda, v prehranski in kemični industriji ter na področju kmetijske mehanizacije.

Častni konzul Slovenije v Turčiji in predsednik Turško-slovenskega poslovnega sveta Basar Arioglu priložnosti vidi tudi v sodelovanju slovenskih in turških podjetij na tretjih trgih. Turška podjetja bi rada vstopila na trge Skupnosti neodvisnih držav, ki jo sestavljajo nekdanje sovjetske republike, v Rusijo in na Balkan, pri čemer jim lahko pomagajo slovenska podjetja, ta pa lahko ob pomoči turških v večji meri vstopijo na Bližnji vzhod in v severno Afriko, je dejal.

Furkan Karayaka iz turške agencije za promocijo investicij je povedal, da se Turčiji v prihodnjih letih obeta okoli petodstotna gospodarska rast. Spomnil je tudi, da so sprejeli zakon o tujih neposrednih investicijah, v skladu s katerim so tuja podjetja enakovredna domačim, investirajo lahko v vse sektorje, davek na dobiček podjetij so s 23 znižali na 20 odstotkov, turška vlada pa ima tudi shemo investicijskih spodbud.

Glavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Torbjörn Mansson pa je poslovnežem predstavil delo t. i. slabe banke. Kot je dejal, so se najprej posvetili ukrepom za krepitev finančnega sistema, zdaj pa so bolj osredotočeni na prestrukturiranje podjetij.

"Iščemo tudi na dolgi rok boljše lastnike, tudi iz te sobe" "Iščemo tudi na dolgi rok boljše lastnike, tudi iz te sobe," je sporočil poslovnežem. Med panogami, iz katerih so dobili deleže v podjetjih, je denimo naštel gradbeništvo, predelovalno industrijo, turizem in hotelirstvo, spomnil pa je tudi, da prodajajo delež v letalskem prevozniku Adria Airways.

Blagovna menjava med Slovenijo in Turčijo v zadnjih približno desetih letih praktično ves čas narašča. Če je leta 2002 znašala 150,6 milijona evrov, je lani presegla pol milijarde evrov. Dosegla je 511,4 milijona evrov, kar je 6,6 odstotka več kot leto prej. Izvoz v Turčijo se je zmanjšal za 5,2 odstotka na 202,9 milijona evrov, uvoz pa je narasel za 16,1 odstotka na 308,5 milijona evrov. Upoštevaj storitve je menjava še precej večja.